“Pesem hrana je za dušo, išče jo razpoloženje. Znati peti-privilegij. Božji dar je, za življenje. / Kdor rad poje, zlo ne misli. To velja od “pamti veka”. Rima, tekst in melodija, je kultura za človeka. / Čas adventa, pražnji dnevi, tihi čas pričakovanja. Lepa pesem, mir, svoboda, koliko ljudi to sanja. / Pesem naj nam bo voščilo, za priložnosti izbrane. Naj bo trdno sporočilo, da nihče sam ne ostane.”
Andrej Dolšina, vodja zagorske tržnice in kulturnik z Izlak
»Glasbo imam zelo rad, pojem pa ne ravno. Zato tudi nisem v nobenem pevskem zboru. Kar pa ne pomeni, da ne znam nobene zapeti. Če je nujno, zapojem tudi kakšno božično. Rad poslušam rock glasbo. Navdušen sem nad 2Cellos. Ker sta divja. Igrati rock na način, kot ga igrata onadva, je res super. Komaj čakam njun koncert.«
Jaka Grošelj, učenec 4. b razreda, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje
“Če rada pojem? Seveda, noro rada, še posebej pa uživam, ker s tem super živciram brata. Všeč mi je vse od Rossa Lincha, Laure Marano, Dove Cameron, Zaz, Kristine Pery …”
Ajda Nina Škvarč, učenka 8. razreda OŠ Ivana Cankarja Trbovlje
»Petje je zelo lepa oblika izražanja. Tudi sam sem v osnovni šoli pel v šolskem zboru, ampak bolj zaradi druženja, kot ljubezni do petja. Tudi v srednji šoli smo ustanovili pevsko skupino, ker so bili takrat popularni Pepel in kri, pa smo jih posnemali in peli njihove uspešnice, pa še kakšno črnsko duhovno smo se naučili. V vojski so me naučili tri akorde na kitari, potem sem pa doma nadaljeval s kitaro, pa seveda tudi s prepevanjem ob njej. To so bili časi Domiclja, Šifrerja, Mežka, pa Dylana. Tudi v trboveljskem gledališču smo zelo radi peli. Nato sem 10 let pel v zboru na Dolu pri Hrastniku, sedaj pa občasno v družbi še vedno radi zapojemo. Pa nam je čisto vseeno, ali pojemo narodnozabavne viže, pop ali rock, domače ali tuje izvajalce. V spominu je vedno na zalogi precej pesmi, drugače so pa za pomoč razni zvezki in mape z besedili. Saj veste, kako pravijo – kdor poje, zlo ne misli. Lepo bi bilo, če bi vsi peli!«
Matej Kaiser, upokojenec, kajakaški sodnik in lutkar iz Hrastnika
»O ja, pojem pa rad! V osnovni šoli sem kratek čas pel v šolskem zboru, vendar prekmalu začel mutirati. To je vse od moje profesionalne pevske kariere. Nisem ravno solo pevec, zelo rad pa “potegnem” z drugimi pevci, ki so nemalokrat presenečeni nad mojim glasom. Nekaj komadov pa imam v svojem repertoarju in takrat si dam duška. Pojem vse pesmi (otroške, cerkvene, partizanske, ljudske, narodne …) Veliko je odvisno od razpoloženja. Z nikomer nisem obremenjen. Pomembna mi je všečna melodija in pa besedilo. Duška si dajem v avtomobilu, takrat ko sem sam. Če boste videli, kako avto poskakuje med vožnjo, potem zagotovo Mančo v njem glasno poje. Sicer pa prav pogrešam vzdušje iz starih športnih časov, ko so bile vse gostilne po tekmah naše, vsaj kar se petja tiče.«
Marjan Frelih, vodja proizvodnje podjetja EIMD Trbovlje
