»No, kot kuhar moram na prvo vprašanje odgovoriti absolutno da. Marmelade, sadje za »štrudeljne« (zavitke), buče, zelišča, pesta, sadni prelivi, paprike, feferoni, mezge … vse to roma v shrambo za tisti čas, ko svežih sestavin ni dovolj. Seveda pa pozimi pride na mizo tudi bolj težka hrana, ki jo telo potrebuje, saj mora proizvajati več toplote. Koline, ocvirki, suhomesnati izdelki in ajdovi žganci so del te sezone in naše kulture. Če bi lahko izbiral, kaj bi še spravil v shrambo iz tega obdobja, je to sigurno sonce in daljši dan. Vse to nam daje energijo za boljše počutje in produktivnost. Je pa tudi res, da zime niso več tako hude, kot so bile včasih. Lansko leto sem na božični dan pobiral jagode na vrtu. Pa naj vam sonce sije skozi vse leto.«
Lojze Čop, kuharski mojster, Podkum
»V jesen in zimo vsako leto tihotapim toplino, nežnost in počasnost poletja. Vse počitniško in dopustniško mehko zavijem in skrijem pod odpadlo listje, da bo zdržalo vse do pomladi. Prekuhavam, pražim, sočim, vlagam in pakiram ne le poletno-sončne barve, povezanost ter ljubezni, pač pa tudi občutek, da ni treba hiteti, vdihe, objeme in poljube. Ker pa se le od občutkov in nežnosti ne da živeti, kozarce polnim tudi s paprikami, bučkami, jajčevci in čebulico z lastnega vrta ter s slastno marmelado iz jagod z gredice moje male.«
Katra Hribar Frol, direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja, Trbovlje
»Kaj bi poleti spravil za zimo, če bi se dalo? Super bi bilo, če bi bili pozimi dnevi daljši in bi bilo več sonca ter manj slabega vremena, kot je to poleti. To bi dobro vplivalo na razpoloženje. Bilo bi več energije in časa za razne aktivnosti pri dnevni svetlobi v naravi. A je tudi pozimi lahko lepo, če je zima prava, s snegom in temu primernimi temperaturami. Pa seveda malo sonca.«
Robert Halzer, profesor športne vzgoje, Hrastnik
»Sonce, toploto, sonce. To bi že zdaj, natančno po tem vrstnem redu, spravila za dolgo mrzlo, snežno, vetrovno, v vseh pogledih zoprno mi zimo. Ker mi pač ni dano pozimi odleteti na Deviške otoke. Sončne žarke bi zapakirala v vakuumske vreče, tako kot konzerviramo plašče do naslednje sezone. Pa da jih sredi decembra odprem, se zvalim na trebuh in ponovno predelam oziroma še toplotno obdelam Franznove Popravke, čudovit roman, ki me je grel to poletje, pravzaprav sago o družini, ki je potrebna popravkov in – popravkov. Tako kot mi vsi, deževni in sončni ljudje. Tako kot naše vreme in naše shrambe. V katere ne morem pospraviti tistega, po čemer pozimi hlepim bolj kot po hrani: sonca, toplote, sonca.«
Polona Malovrh, novinarka časnika Delo
»Pridelke z vrta pobiram zelo redko, izjema so borovnice, jagode in maline ter mogoče kakšen paradižnik in solata. Vrt ima v »najemu« moja mama, ki ga obdeluje z največjo pozornostjo ter vrtnine tudi vestno pripravi za ozimnico. Kumaric ne vlagam, ne vkuhavam marmelade, saj me z vloženimi pridelki razvajajo tako mama in tašča kot tudi drugi sorodniki. Ob hiši imamo še majhen dišeči zeliščni vrt, kjer se prepustim uživanju v naravnih vonjavah vseh zelišč. Žena Mojca vsa zelišča posuši in pripravi čaje za mrzle zimske dni.«
Janez Žlak, direktor RTH, Trbovlje
