V Trbovljah se je 4. februarja sestal Odbor Razvojnega sveta zasavske regije za razvoj energetike v Zasavju. Člani so se ostro izrekli proti predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega programa, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo dalo v javno obravnavo januarja letos.
Iz osnutka NEPN izhaja, da bo z njim država do leta 2030 na strateški ravni uredila razvoj energetike v Sloveniji, kar vključuje tudi obratovanje in izgradnjo energetskih objektov. Glede na to, da ima Zasavje že obstoječe energetske temelje zaradi bogate premogovne dediščine, so člani OREZ in drugi deležniki na področju razvoja energetike v Zasavju pričakovali, da bo v njem opredeljen tudi razvoj zasavske energetike. »Energetika namreč velja za gospodarsko dejavnost, ki ustvarja kvalitetna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, zato je razvoj energetike ključen za nadaljnji razvoj Zasavja,« so zapisali. Razvoj zasavske energetike v NEPNu ni opredeljen, kljub temu, da država že dalj časa omenja izgradnjo hidroelektrarn na Savi v Zasavju in razvoj energetske lokacije na območju Termoelektrarne Trbovlje (TET).
EU bo začela postopno opuščati uporabo premoga za proizvodnjo energije, saj se je s Pariškim podnebnim sporazumom zavezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna družba. Da omili negativne posledice, ki jih bo imela opustitev uporabe premoga za premogovne regije, bo EU ustanovila Mehanizem za pravično tranzicijo, katerega del je tudi Sklad za pravično tranzicijo. Del sredstev Sklada (približno 92 milijonov evrov) naj bi prejela tudi Slovenija za prestrukturiranje Savinjsko – Šaleške in Zasavske premogovne regije. Prav tako naj bi bil regiji namenjen večji delež kohezijskih sredstev v naslednji evropski finančni perspektivi, tako da naj bi prejela še dodatnih 200 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Prednost pri financiranju s temi sredstvi pa bodo imeli projekti, ki bodo namenjeni izrabi obnovljivih virov energije za proizvodnjo energije, ker se bodo s tem ohranjali energetska infrastruktura in energetski karakter premogovnih regij.
EU pa pričakuje, da bodo takšni projekti opredeljeni v nacionalnih strategijah. Iz tega razloga člani OREZ menijo, da je zelo pomembno, da se država v NEPNu opredeli, katere energetske projekte namerava v Zasavju razvijati.
Člani OREZ tako ostro nasprotujejo predlogu NEPN v takšni obliki, kot je trenutno v javni obravnavi. Rok za oddajo predlogov popravkov in dopolnitev je 16. februar.
Savus
Foto: arhiv RRA Zasavje
