Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je pripravilo slovesnost , kjer so obeležili 35. obletnico zavrnitve ukaza za oddajo orožja TO v skladišča JLA in 35. obletnico Manevrske strukture narodne zaščite.
Zbrali so se pred Občino Trbovlje, kjer je zbrane pozdravil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje(OZVVS) Iztok Bastič.
Na kratko orisal dogodke v letih 1990 in 1991. Od njih je minilo že 35 let. V spomin na dogodke so v preteklosti postavili spominsko obeležje na vhod nekdanjega občinskega štaba TO poleg policije, enako tudi na pročelje Občine Trbovlje ob vhodu.
Župan Občine Trbovlje Zoran Poznič je pozdravil prisotne in poudaril pomembnost preteklih dogodkov, od katerih že 35 let živimo po svoje. Omenil je še nemirno dogajanje v bližnji in daljni okolici po svetu. Poudaril je pomen skupnosti in skupne volje, ki nas kot pesek lahko v enotnosti povežejo v trdno skalo, na poti v prihodnost.
Slovesnosti so se udeležili še podžupanja Občine Trbovlje Vesno Jesih, Breda Piškur, nekateri udeleženci in akterji dogodkov iz let 90/91, takratni zaposleni na obrambnem področju, občinskih strukturah in hranitelji orožja TO, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij, ravnateljica Petra Čede in učiteljice OŠ Trbovlje.
Za kulturní program je poskrbela OŠ Trbovlje s pevskim zborom pod vodstvom Katarine Marolt. Po končani slovesnosti so izkoristili priložnost za prijateljsko druženje in obujanje spominov.
Pogumna dejanja za osamosvojitev
Iztok Bastič je v svojem govoru med drugim dejal: »Različni dogodki, okoliščine, so takrat seveda vplivali na odločitve poveljujočih na štabih TO. Poveljnik je namreč odgovoren za vse kar se zgodi, ali ne zgodi v enoti. Takratni komandant občinskega štaba TO Trbovlje Matjaž Piškur se je po posvetu s sodelavci odločil – edini v Zasavju, da orožja ne bodo predali. Podporo je takrat iskal in dobil tudi pri ravno na novo izvoljenemu takratnemu predsedniku skupščine Občine Trbovlje Francu Majnardiju in vodstvu na sami konstitutivni seji, saj je bil njej tudi odgovoren. Trboveljske delovne organizacije so v preteklosti tudi prispevale denar k nakupu tega orožja. Na seji so sprejeli oster protest in ga naslovili na predsedstvo RS in tako smo z Občinskim štabom TO Trbovlje jasno opozorili predsedstvo republike o kritičnem dogajanju. Istočasno pa je iz štaba Bojan Šoper na takratnem zasedanju RK ZRVS sprožil vprašanje o tem ukazu. Tako smo bili prvi, ki smo na ta način opozorili predsedstvo republike o dogajanju. Protestna izjava pa je bila isti in naslednji dan objavljena pri poročilih na Radio Ljubljana. Posledično je zaradi posredovanja na ZRVS prišla iz RŠTO zahteva po discipliniranju – kaznovanju udeleženca, s strani slovenskega republiškega vodstva pa je prišla depeša, da se orožja naj ne predaja. Žal ta nekoliko prepozno za podporo odločitvi veliko štabov TO, ki so orožje že predali.
Ker so si sledili dogodki priprav za plebiscit o samostojnosti so si sledili tudi pritiski zveznih oblasti – Beograda, JLA in aktivnosti takratne TO. Občinska štaba TO Hrastnik in Zagorje sta s sodelavci izvajala pospešena načrtovana večdnevna usposabljanja enot. Za načrtovano usposabljanje enot TO so lahko štabi iz skladišča JLA pri Celju dvignili orožje, nakar pa so skladiščniki izkoristili priložnost in v skladišče po koncu usposabljanja vrnili prazne zaboje. Na tak način smo v Hrastniku in Zagorju do konca leta ukradli večino svojega orožja nazaj. Nihče ni posumil v naša predrzna dejanja.
Orožje pa ni bilo varno imeti v skladišču TO, ker je nevarnost nasilnega odvzema s strani JLA še vedno obstajala, čeprav sama JLA ni ukazala predaje orožja v njihova skladišča. Tako je konec novembra in v začetku decembra 1990 skoraj štiristo pripadnikov posebnih enot TO iz vseh treh občin dobilo orožje in komplet streliva v osebno hrambo na dom. Preostalo orožje in strelivo pa je bilo prepeljano in skrito na razne lokacije v Zasavju, predvsem k zaupanja vrednim občanom, ki so zavestno sprejeli tveganje za svoje dejanje. Poimenovali smo jih hranitelji orožja TO. Poudariti je potrebno, da so eni in drugi s svojim dejanjem izpostavljali tudi svoje družine, kar tudi ne smemo pozabiti.
To orožje je pri navedenih hraniteljih in pripadnikih ostalo vse do razglasitve Samostojnosti Republike Slovenije junija 1991. Ob začetku agresije je takratni maja preoblikovani 87. Območni štab Trbovlje oborožil s tem orožjem vse svoje enote v Zasavju in v Laškem kot svojim sestavnim delom. Skupaj več kot 30 enot z okoli 1600 mož, ki so zagotovili in zavarovali samostojnost mlade države.«
Savus
Foto: OZVVS Zasavje, MP
