V Hrastniku so 17. oktobra na predvečer interpelacije o delu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc pripravili omizje o zdravstvu, ki ga je vodila poslanka Vojka Šergan iz stranke SMC. Skupaj s poslanko Ireno Grošelj Košnik in državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Nino Pirnat so predstavile vizijo krepitve zdravstvenega sistema, pojasnile, zakaj podpirajo ministrico, in odgovarjale na vprašanja udeležencev omizja.
V razpravi je direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič izpostavila, da Zdravniška zbornica ne razpisuje specializacij za Zasavje, kar predstavlja veliko težavo za zdravniški kader v regiji in trboveljski bolnišnici. Trenutno imajo sedem specializantov, medtem ko jih je na Ptuju 18, v Brežicah 24, v nekaterih drugih bolnišnicah pa tudi 40 in več. Direktorica ZD Hrastnik Melita Žarn Tahirović je poudarila nujno potrebo, da zasavski urgentni center dobi reanimobil, vozilo za nujne prevoze, opremljeno s posebno reševalno opremo.
Šerganova pa je menila, da bi moral v Splošni bolnišnici Trbovlje delovati tudi projekt Telekap. Gre za zdravljenje možganske kapi na daljavo v prvih urah, ko ta prizadene človeka. Ker vse bolnišnice nimajo nevroloških oddelkov niti nevrologa ali žilnega nevrologa, se zdravniki v bolnišnicah lahko z njimi povežejo na daljavo. V Trbovljah bi lahko pri projektu sodelovali internisti, kot je potrdila državna sekretarka Nina Pirnat.
Poslanka Grošelj Košnikova je izpostavila dejstvo, da so se sredstva za zdravstvo v zadnjih letih drastično zmanjševala, kar za 420 milijonov evrov, sedanja vlada pa je trend obrnila. V dveh letih je ministrstvo za zdravje zagotovilo dodatnih 200 milijonov evrov. Državna sekretarka Pirnatova pa je predstavila predlog zdravstvene ministrice, po katerem bi se dodaten denar za zdravstvo, okrog 65 milijonov na leto, natekel iz tako imenovanega tobačnega centa.
Udeležence pogovora je zanimalo, kaj bo vlada konkretno naredila za zmanjševanje čakalnih vrst, ki so velik problem zdravstva od leta 2007. Državna sekretarka Pirnat je pojasnila, da je prav ta ministrica uvedla poročanje zdravstvenih izvajalcev o vpisanih pacientih na čakalne sezname. K urejenosti čakalnih vrst bosta prispevala tudi e-Napotnica in e-Naročanje, ki bosta januarja 2017 v celoti nadomestila papirnato, tako da bomo imeli v Sloveniji centralni sistem naročanja. Poslanka Grošelj Košnikova pa je izpostavila, da je ministrstvo po posebnem programu za skrajševanje čakalnih dob do konca leta 2016 zagotovilo skoraj 16 milijonov evrov. Izbrali so tiste operacije in preglede, na katere ljudje čakajo najdlje, hkrati pa lahko čakanje nanje pomembno poslabša zdravstveno stanje bolnika oziroma njegovo kakovost življenja. Za to so namenili 7,9 milijona evrov, kar pomeni 3200 posegov, preostalih 8 milijonov evrov pa je na razpolago za vse prve preglede pri specialistu in osnovne diagnoze. Gre za področja kardiologije in nevrologije, tudi za ultrazvok srca in obremenilno testiranje.
Nina Pirnat z ministrstva za zdravje je predstavila tudi razmišljanje spremembah sistema koncesij. Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti jasno določa, da je prioriteta javni zdravstveni sistem v okviru javnih zdravstvenih zavodov. Koncesije pa se bodo podeljevale zasebnikom kot dopolnitev mreže javne zdravstvene službe in v skladu s potrebami državljanov. Podeljevati bi jih morali prek javnih razpisov, za določen čas in po določenih kriterijih. Sedanje prodajanje koncesij je problematično, ker zasebniki prodajajo nekaj, kar so od države dobili brezplačno.
Na vprašanje, ali držijo informacije o domnevnem zapiranju bolnišnic, je državna sekretarka zagotovila, da je to popolna dezinformacija, saj gredo vsa prizadevanja ministrstva v smeri krepitve zdravstvenega sistema. Med drugim so na novo odprli kar 10 urgentnih centrov po Sloveniji z 266 novimi delovnimi mesti.
ZT
