Olimpijski ogenj

»Zimske olimpijske igre spremljam bolj s strani, čeprav lahko rečem, da sem s pomembnejšimi podatki v glavnem na tekočem. Posebne paradne discipline v zimskih športih nimam, še najbolj so mi blizu alpsko smučanje in skoki. In to ne samo zaradi naših športnikov, ampak tudi zato, ker so ti športi med najbolj dinamičnimi.

Kar se tiče rezultatov slovenskih športnikov, pa mislim, da smo postali Slovenci malo preveč “scrkljani”. Če je uvrstitev nižja od tretjega mesta, gre preprosto mimo nas, kot da je ni bilo. Mislim, da to ni prav, še posebno zato, ker rezultat sam ni edino merilo. Poleg športne sreče je nujno potreben še” blagoslov” ocenjevalcev, ki pa so ga naši redkokdaj deležni.

Sam se s športom nisem aktivno ukvarjal. Do pred nekaj let sem bil pasivni rekreativni smučar, sedaj pa je moja športna aktivnost vezana na toplejše dni in to v obliki teka.«

»Z ozirom na moja leta se z zimskim športom ne ukvarjam. Uživam v lepi zimski pokrajini, kar pa je tudi vse. Seveda gledam po TV zimske olimpijske igre in navijam za Prevce oziroma za vse tiste, ki nosijo naše slovenske drese, ker to so promotorji moje majhne slovenske države.«

»Zimske, pa tudi vse ostale športe spremljam že od malih nog. Spomnim se še časov Križaja, Petroviča, Svetove, pa naših skakalcev Ulage, Tepeša, bratov Debelak …, čeprav sem bil takrat star komaj nekaj let. Tudi olimpijske igre redno spremljam že od leta 1988. Včasih sem celo »šprical« šolo, da sem lahko gledal prenos kakšne tekme. Ali pa sem ponoči gledal prenos tekem z OI ali SP, potem pa zjutraj seveda spal, namesto, da bi šel v šolo. Danes sem bolj odgovoren in imajo nekatere obveznosti prednost. Vseeno pa, kolikor mi pač čas dopušča, spremljam tudi letošnje olimpijske igre. Navijam za vse naše športnike, bolj zavzeto pa seveda za tiste, ki imajo realno možnost za medaljo. Letos je teh bolj malo, predvsem zaradi poškodbe Ilke Štuhec, ki bi bila naš največji adut. Vseeno pa lahko presenetijo Meta Hrovat, Žan Kranjec, Jakov Fak, morda kdo od skakalcev …, in morda še kdo, olimpijske igre so vendarle samo ena tekma in presenečenja se redno dogajajo.

Sam sem sicer bolj za poletne športe in tudi nasploh imam raje poletje kot zimo. Žena in sin oba smučata. Tako sem letos pri 38 letih tudi sam prvič stopil na smuči in se zdaj aktivno učim, skupaj s svojo petletno hčerko. Ampak njej gre veliko bolje.«

»Vsekakor si vzamem čas, da spremljam čim več različnih športnih panog, saj je vsaka na svoj način zanimiva, tudi če med tekmovalci ni Slovencev. Športne discipline, kjer se športniki spopadajo s časom, se mi zdijo mnogo bolj pravične kot tiste, kjer sodelujejo pri ocenjevanju sodniki. Ti so vendarle samo ljudje in ljudje delamo napake.

Verjamem, da si vsi želimo medalj, pa vendarle radi pozabljamo, da medalje niso vse. Velikokrat pomeni uvrstitev med peterico, deseterico ali trideseterico za naše junake ogromen uspeh. Verjetno se premalo zavedamo, v kakšnih razmerah delajo naši športniki v primerjavi z drugimi, pa vendarle z vztrajnostjo in delavnostjo dosegajo rezultate, ki jih marsikdaj ne pričakujemo. Ob takšnih dogodkih, kot so OI pa menim, da jim naložimo preveliko breme pričakovanj po medaljah in zato so potem sami in mi z njimi razočarani, če jih ni. Navijam za vse naše športnike, vse jih imam enako rada in na vse sem enako ponosna.

Na žalost se zaradi bolezni športno ne udejstvujem, sem pa to počela v mladosti. Zaradi bolezni bi morala posvetiti gibanju več časa, pa mi ga včasih zmanjka, včasih sem preutrujena, se pa zgodi, da tudi malce lena. Vendar se zavedam, da bo potrebno malce spremeniti življenjski slog, če bom želela ohraniti zdravje.«

»Po duši sem športnik, tako da vsekakor spremljam olimpijado, vendar ne tako zavzeto kot v naših mladih časih, ko smo čepeli pred televizorjem po cele dni in trepetali za Križaja, Strela, Petroviča in Franka, pozneje pa za vražje Slovenke. Navijam za vse naše športnike, sigurno pa si bom ogledal vse tekme naših hokejistov. Mislim pa, da letos za vse naše športnike velja: Važno je sodelovati …,kar se pozna tudi v samih prenosih, kjer ni neke evforije komentatorjev, niti nas doma pred ekrani. Sigurno drži, da so nas naši olimpijci malo preveč razvadili na prejšnjih igrah, kjer smo pobirali veliko medalj, letos pa vsaj jaz ne vidim kandidata za medalje (upam, da se motim). Sicer bolj spremljam ekipne športe, tako da si z zimskimi nisem »najbolj na ti«. Izjema je le hokej.«