Glas mnogo prezgodaj preminule svetovalke za dijaške domove Olge Dečman Dobrnjič še ni zamrl. Trboveljčanko v Zasavju poznamo kot dolgoletno ravnateljico Dijaškega doma Trbovlje, ki pa ga žal tudi ni več. Njen glas ponovno odmeva v strokovnih krogih dijaških domov. Stanovski kolegi, vzgojitelji in ravnatelji, so se jo spomnili na šestem mednarodnem kongresu dijaških domov. Kongres je potekal v Ljubljani, 22. in 23. marca, v Dijaškem domu Tabor.
Olga nas je zaznamovala. S svojo strokovnostjo, energičnostjo in rahločutnostjo. S svojo zavzetostjo za sočloveka. Mnogi se jo spomnimo po njeni neustavljivi energiji stopiti na nova prizorišča. Vsi, ki smo jo poznali, potrjujemo, da ni dopuščala samo uradnega znanstva, ampak se je prizadeto in prizadevno odzvala na vsa dogajanja, povezana z vzgojitelji in neposrednim vzgojnim delom. Ravnateljica dijaškega doma Bežigrad Nataša Erjavec čuti njen odhod, saj po Olgi ni svetovalca za dijaške domove, ki bi širokopotezno vodil in povezoval domove med seboj, kakor je to znala ona. Olge se je v pozdravnem govoru kongresu spomnil tudi predstavnik Zavoda za šolstvo. Na kongresu je bil predstavljen teoretičen prispevek vzgojitelja Primoža Vresnika Teoretična misel Olge Dečman Dobrnjič. Članek je neke vrste preglednik vsega tistega, kar je iz prakse Dečmanova prinesla v teorijo.
Ukvarjala se je z organizacijo dijaških domov, vodenjem in skupaj z doktorico Jasminko Zloković je pionirka teoretične osvetlitve pojava zlorab. Njeno literarno ustvarjanje bi prav gotovo predstavljalo tisto ustvarjalno prizorišče, na katero bi z vso zavzetostjo stopila, če ne bi usoda hotela drugače. Po odmevni knjigi V objemu pedofila je načrtovala še en zajeten roman na perečo temo izbrisanih. Njen odhod je med njenimi prijatelji in znanci težko sprejet. Mednarodni kongres dijaških domov, ki ga je zasnovala poleg Mojce Bekš in Vinka Skalarja tudi Olga, živi že več kot deset let in privablja tuje strokovnjake socialne in domske pedagogike. Glas Olge Dečman Dobrnjič še ni zamrl.
Romana Tramšek, Primož Vresnik