V Oglarski deželi vztraja še nekaj več kot 15 oglarjev, ki vsako leto skuhajo med 100 in 200 tonami oglja. Ker ga kuhajo na tradicionalni način, je postopek izredno zanimiv za pohoda željne obiskovalce. Pohod je speljan tako, da pohodniki vidijo pripravo kope v različnih fazah: od sestavljanja, ometavanja, prisostvujejo tudi pri prižigu kope, možno pa si je pogledati, kako se kopa razdre in kako izgleda končni produkt, torej oglje. Na eni izmed oglarskih domačij je tudi muzej oglarstva.
Oglarska dežela je poznana tudi po »švelarjih«, tako je na pohodu mogoče videti že skoraj izumrli prikaz obrti obdelovanja hlodov za železniške tire, kot so to počeli nekoč. Pot je krožna in dolga okrog kilometrov. Ob njej je tudi slap Bena, skrit v gozdni dolini na približno polovici poti. Pohodnike preseneti tudi Zavrh, kjer stoji dobro ohranjen Valvasorjev lovski dvorec, v njej pa je tematska razstava. Letos so bile to risbe učencev OŠ Dole pri Litiji, narisane z ogljem.
Pohodniki so štiri do peturno pot sklenili pri lovskem domu Dole pri Litiji, kjer jih počakala pestra lokalna ponudba. Lahko so si napravili tudi zaloge oglja za poletne piknike.
ZT
