Eden od večinskih lastnikov Zlatarne Trbovlje je leta 1989 postal zlatar, Trboveljčan Franc Vezovišek, ki je bil prej v zlatarni šef proizvodnje. Od leta 2012 pa vodi zlatarno njegov sin Marko Vezovišek, ki se je kot prodajnik v njej zaposlil že leta 1994. »V tistem obdobju nas je bilo 40 zaposlenih, posel je cvetel,« se spominja, »zlato obdobje pa se je leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, čez noč končalo.«
Zlatarna v Trbovljah je ena redkih, če ne celo edina, ki ima ročno proizvodnjo. V njej je trenutno zaposlenih sedem ljudi, večina izučenih zlatarjev, ki delajo v delavnici. »Zdaj ko šole za zlatarje ni več, bi jih morali za delo priučiti,« je povedal Marko Vezovišek, »imeli smo nekaj vajencev, vendar vsak misli, da je zlatarsko delo fino in čisto. Pa ni tako. To je umazano delo, sicer ne v vseh fazah izdelave, a ob koncu delovnega dne so vsi črni.«
Včasih so v Trbovljah izdelovali 150 kosov različnih izdelkov za jugoslovanski trg, predvsem najbolj zahtevnih za izdelavo. Izdelali so tudi zapestnico za prvo damo Jugoslavije Jovanko Broz, ki ji danes rečejo kar zapestnica Jovanka. V skoraj štiridesetih letih pa so svoj nabor razširili že na 7000 izdelkov. Delajo po naročilu, njihovi mojstri so poznani po vrhunski ročni izdelavi najbolj zahtevnih izdelkov, kakršna je tako imenovana kraljeva verižica. Zadnjo so izdelali komaj pred nekaj dnevi za stranko iz Ljubljane. Podarila jo je hčeri, ki živi v Londonu.
Stranke prihajajo v trboveljsko trgovino iz vse Slovenije. Med njimi je več žensk kot moških. Prve si vzamejo včasih tudi po dva tedna časa za razmislek, drugi pridejo, pogledajo in kupijo. Po besedah Vezoviška se je lani povečala prodaja poročnih prstanov, trend pa se nadaljuje tudi v letošnjem januarju, ko so prodali že več poročnih prstanov kot januarja lani.
V Zlatarni Trbovlje spremljajo tudi nove trende, trenutno naj bi v ospredje ponovno prihajalo rumeno zlato. Lahko bi izdelovali tudi lepše in dražje izdelke, pravijo, vendar je slovenski trg zanje prereven. Zlata doba zlatarstva, ko je gram čistega zlata stal devet evrov, je minila. Danes je treba za gram čistega zlata odšteti 35 evrov, zato so tudi nakupi bolj premišljeni. Zanje se najpogosteje odločajo starejši od 45. let, izdelke kupujejo predvsem za darila, pri tem pa si želijo, da je izdelek videti masiven, pa vendar ne predrag.
V Zlatarni Trbovlje izdelujejo polizdelke za cel slovenski trg, končne izdelke pa ponujajo v dveh maloprodajnih trgovinah, eni v Trbovljah in od lani tudi v Radečah.
Tatjana Polanc Kolander
