Od cepljenja do domačega čaja

»V teh zimskih mesecih res ni najlažje ohranjati zdravje, posebej še, ker sem relativno veliko med ljudmi. Pred leti sem imela slabšo odpornost in sem po navadi že ob koncu jeseni zbolela. Slabše počutje in večja občutljivost sta se potem vlekla vse do pomladi. Takrat mi je postalo jasno, da je potrebno konkretno spremeniti slog življenja.

Kolikor se mogoče res sliši neverjetno, da se lahko odločimo, da ne bomo zboleli, verjamem, da ima naša odločitev, da bomo krepili zdravje, veliko vlogo. Sama sedaj že nekaj let prakticiram preventivne ukrepe za okrepitev imunskega sistema skozi celo leto, saj je ohranjanje zdravja in dobrega počutja »tek na dolge proge« in ne le stvar trenutka, ko zbolimo.

Glede na to, da moj organizem ne prenaša zdravil in cepiv, tablet v večini primerov ne uživam. Zame je skrb za zdravje vezana na naravne alternative in zdrav slog življenja – kakovostna prehrana, veliko sadja in naravni pripravki – limona, med, cimet, ingver, čaji, …, zmerno gibanje na svežem zraku, ustrezna količina vode, tehnike upravljanja s stresom, skrb zase na vseh nivojih, … Vsako leto naredimo doma tudi kure s čebulno juho, ki se je izkazala kot odlična preventiva pred prehladi v jesensko-zimsko-pomladanskem času. Če pa se le zgodi, da zbolim, pa v prvi vrsti uživam domače pripravke in čaje. Vesela sem, da se je veliko znanja in modrosti naših babic ohranilo, saj mi pomagajo, da podprem svoje telo in se čim hitreje vrnem v dobro formo.«

»Zdrava kmečka pamet in normalna mera vsega so navadno najboljša pot, po kateri lahko hodimo skozi življenje. Sam sem bolj pristaš naravnih zdravil – vitamini in svež zrak, ob mrzlih dneh pa tudi kozarček domačega naredi več dobrega kot škode. Če je človeštvo toliko časa preživelo z naravnimi zdravili, ne vidim težav, da ne bi še naprej. Do cepljenja in tablet sicer nimam nekih velikih simpatij, strahov pa prav tako ne. V interesu farmacije je, da ljudje kupujejo zdravila, tu ni dvoma. Kot v svetu se tudi v Sloveniji farmacevtska podjetja zato poslužujejo nekaterih praks prodaje, ki bi bile lahko sporne. Po drugi strani sem mnenja, da je marsikatera raziskava, ki je narejena z namenom poročati o škodljivosti cepljenja skovana na napačnih temeljih, ena bolj znanih je glede nastanka Aspergerjevega sindroma. Starši, ki nasprotujejo cepljenju otrok, imajo zato lahko celo tehten razlog, a v kolikor izvira zgolj iz forumskega prepričevanja nikakor ni v korist ne njihovih otrok, ne ostalih. Nekateri otroci tudi ne smejo biti cepljeni in odločitev staršev, ki se odločijo, da otrok ne bodo cepili zaradi trenutne muhe, predstavlja težavo ostalim, ki imajo slabši imunski sistem. Pomembno je strokovno osveščanje, bolj dodelano izobraževanje za starše, in več javne ter manj forumske debate. To ne velja le za cepljenje, ampak za vse ostale muhe, kot so diete iz nenaravnih vzgibov, permisivna vzgoja, šolanje doma kot pretirano vračanje k naravi …

Moram priznati, da bi v preteklosti lahko naredil mnogo več za lastno zdravje, saj sem sezonske prehlade le redko odležal. V to me je navadno prisilil šele kakšen bolj srborit virus. Prehlade sem tako po malem preboleval in smrkal »na nogah«. Letos me je to izučilo in sem v popoldanskem času nekaj dni preživel v postelji in se bolj pozdravil, kar se pozna tudi na splošnem počutju. Upam, da te izkušnje ne pozabim do naslednje sezone.«

»Pozimi so na pohodu številni virusi in bakterije, ki se jim težko upremo. V naši družini se nihče ne cepi za gripo. Vsak dan smo telesno aktivni, se zdravo prehranjujemo z obilo sadja in zelenjave ter dovolj tekočine. Sama menim, da je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri preprečevanju bolezni tudi pozitiven odnos do življenja in prijetno ter toplo domače okolje. Res pa je, da so zdrav način življenja, osebno zadovoljstvo in dobra odpornost pomembni le do neke mere, saj okužb s sezonskimi virusi ne moremo povsem preprečiti. Lahko pa zmanjšamo obseg okužb in lažje obvladujemo potek bolezni.«

Vsekakor se borim proti virusom in bakterijam, seveda pa se moram vprašati, kako uspešen sem pri tem in do kakšne mere imam vpliv. Trudim se, da zaužijem čim več sadja in zelenjave oziroma potrebnih vitaminov in mineralov, vendar opažam, da tudi to včasih ne zadošča. Vsako leto se tudi cepim proti gripi in do sedaj še nisem zbolel za to virusno okužbo. Veliko prispeva tudi stres, saj takrat postanem veliko bolj dovzeten za kakšen prehlad.

Tablet se poslužim, vendar z uživanjem ne pretiravam. Letošnje leto moram potrkati na les, saj poleg občasnega nekajdnevnega smrkanja nisem doživel kaj pretresljivega. Zagotovo pa sem z vsakim letom bolj previden, nasprotno od mlajših let, ko smo se naokrog podili pomanjkljivo oblečeni in kljubovali naravi ob ostrih temperaturah.«

»Prehlad je najbolj zoprna stvar, ki me redno spremlja vsako zimo. Vsaj enkrat ali dvakrat. In vedno takrat, ko imam največ dela v proizvodnji in bolezni ne morem normalno preboleti. Tudi gripo sem že imela, takrat pa tako oslabim, da moram tudi kak dan odležati. Pa vendar se proti gripi nikoli ne cepim. Nekako mi ni v navadi, da bi se že v naprej zaščitila pred nevarnostjo. Vedno zdravim posledice in pri prehladu začnem piti čaj, kak domač od domačih zeliščark, ki ga drugače ne pijem, ker ne maram čajev. Ker me ob prehladu spremlja tudi nadležen kašelj, se takrat dvakrat dnevno namažem po prsnem košu s timijanovo kremo ali kitajsko tigrovo mastjo. Ob slabem počutju vzamem tudi tableto, vendar zdravnika zaradi prehlada ne obiščem nikoli. Tudi bolniškega staleža nisem koristila zaradi prehlada, žal si tega vsi, ki samostojno opravljamo dejavnost ne moremo privoščiti. Pa to je že druga tema.

Sem pa mnenja, da bi si morali pri zdravljenju vseh bolezni najprej pomagati z domačimi zdravili. Znanja je veliko, ponudbe tudi, le uporaba včasih ni tako enostavna, kot če vzameš tableto. Všeč mi je stavek, ki sem ga nekje prebrala, da za vsako bolezen rož’ca raste. Če še ne, pa še bo.«