Klinični znaki tega vnetja so zelo podobni drugim obolenjem sečil in je nemogoče ugotoviti pravi vzrok brez dodatnih preiskav. Čeprav lahko mnogo bolezni vpliva na obolenje sečil, veliko mačk zboli za obolenjem spodnjega dela sečil brez kakršnega koli predhodnega vzroka. Rečemo, da je idiopatsko. To obolenje je podobno obolenju mehurja pri ljudeh in je lahko zelo težavno.

Klinični znaki obolenja spodnjega dela sečil

Mačke s tem obolenjem kažejo enega ali več znakov obolenja. Pojavi se težko ali boleče uriniranje. Muce lahko zadržujejo urin zaradi bolečine ali pa celo mijavkajo, če je boleče. Lahko tudi hodijo večkrat lulat po kapljicah ali v manjših količinah kot običajno, ker zaradi vnetja mehurja ali sečnice čutijo večjo potrebo po uriniranju. V urinu se lahko pojavi tudi kri. Lahko je v majhnih količinah, katero se opazi le pod mikroskopom oziroma ob testiranju z urinskim lističem, lahko pa je krvi več in spremeni barvo urina, kri pa lahko opazite s prostim očesom.

Muce lahko lulajo tudi izven mačjega stranišča na neobičajnih mestih. To se zgodi, ker so bolečina, draženje in vnetje mehurja ali sečnice tako močna, da muce čutijo nujno potrebo po uriniranju in nimajo časa priti do stranišča. Spremeni se njihovo vedenje, ki se lahko kaže kot izguba navade hoditi na potrebo na stranišče ali kot agresija in razdraženost.

Muce se lahko tudi prekomerno ližejo po trebuhu v predelu mehurja. To lizanje je lahko tako močno, da si zližejo vso dlako s tega dela telesa.

12
Slika 1: Zlizan trebuh muce in del repa

Primer za urgenco

Največjo težavo povzroči popolna blokada sečnice. Muce ne morejo urinirati kljub pogosti uporabi stranišča, kjer poskušajo lulati, vendar ne morejo. To se pogosteje zgodi pri samčkih, saj je njihova sečnica daljša in ožja kot pri samičkah. Zaradi tega se pogosteje razvije blokada. Če se to zgodi vaši muci, ne čakajte, da se bo mogoče le polulala, ampak nemudoma pojdite z vašo muco k veterinarju, saj je to urgentno stanje.

Za obolenjem spodnjega dela sečil zboli letno eden do tri odstotke muc. Zbolijo lahko muce vseh starosti, pasem in spola, vendar se bolezen pogosteje razvije pri mladih odraslih mucah, steriliziranih, predebelih mucah in  mucah, ki se malo gibljejo. Pogosteje se razvije pri mucah, ki imajo omejen izhod na prosto, kot tudi pri mucah, ki jedo suho hrano. Vsekakor pa je pomembna tudi kvaliteta hrane.

Vzroki

Kaj privede do obolenja mehurja in sečnice, je različno od vsake muce posebej. Med najpogostejše vzroke štejemo kamne v mehurju. Tako kot ljudje lahko tudi mačke razvijejo kamne v mehurju. Zaradi nepravilne prehrane, stresa se razvijejo v mehurju kristali, sprimejo v kamne, sploh, če ne opazimo problema hitro oziroma muce ne kažejo težav. Najpogostejša obliki sečnih kamnov so magnezijievi fosfati (struviti) in kalcijevi oksalati. Ti dve vrsti kamnov predstavljata 80 – 90 odstotkov sečnih kamnov pri mačkah, vendar zaporo sečnice povzročijo tudi druge vrste kamnov. Sečni kamni predstavljajo približno 10 – 15 odstotkov vseh obolenj spodnjih sečil.

Bakterijsko vnetje mehurja je pogosta oblika obolenja spodnjih sečil pri veliko živalih, vendar pri mačkah ni tako pogosto in predstavlaj le 5 – 15 odstotkov vseh obolenj. K bakterijskemu obolenju so nagnjene bolj starejše muce.

Blokado sečnice pri samcih lahko povzročijo tudi čepi. Ti lahko nastanejo zaradi kopičenja beljakovin, celic, kristalov, ki oblikujejo čep, ki ne more iti skozi sečnico in jo zapre. Kristali, ki se sprimejo v kamne in preidejo iz mehurja v sečnico, so lahko vzrok za blokado, kot tudi sam krč sečnice zaradi vnetja.

Drugi vzroki obolenja so lahko tudi anatomske napake sečnice, rakave spremembe mehurja in sečnice, ki se lahko razvijejo pri starejših mačkah.

V 60-70 odstotkih obolenj pa lahko do vnetja mehurja pride brez znanega vzroka.

Če se težave z uriniranjem pri vaši muci pojavljajo dalj časa oziroma se celo ponavljajo, je potrebno obiskati veterinarja. Vaš veterinar bo pregledal urin, opravil ultrazvočni pregled mehurja in ledvic, po potrebi opravil rentgensko slikanje trebuha ali pa celo biopsijo spremenjenega dela organa.

Pregled urina je pomemben korak pri ugotavljanju bolezni. Pove nam, ali so prisotne bakterije, kristali in katere celice v urinu. V kolikor lastnik ne more doma prestreči urina, bo veterinar poskusil pridobiti urin s pomočjo cistocenteze (odvzem urina direktno iz mehurja s pomočjo igle in brizge). To je preprost postopek, s katerim se izognemo kontaminaciji urina z bakterijami od drugod in mačke v veliki meri sploh ne opazijo, da je narejeno.

Rentgensko slikanje mehurja in sečnice je še posebej priporočljivo za ugotavljanje prisotnosti kamnov in obstrukcij sečnice. Poleg tega lahko v sečnico in mehur vbrizgamo kontrast za obarvanje, s katerim se diagnosticira prisotnost sečnih kamnov, tumorjev ali zožitev sečnice. Ta postopek se opravlja vedno v splošni anesteziji, da zmanjšamo nelagodje in stres muci.

Z ultrazvočnim pregledom mehurja lahko veterinar opazi kristale in kamne v mehurju, kot tudi zadebelitve stene mehurja. Na podlagi vseh preiskav se bo veterinar pogovoril z vami in vaši muci predpisal zdravljenje.

Slika 2: UZ mehurja s prisotnimi kristali
Slika 2: UZ mehurja s prisotnimi kristali

Zdravljenje

Zdravljenje obolenja zavisi od vzroka. Poveča se vnos tekočine v telo, da se razredči urin in pospeši diureza. V pomoč je tudi hranjenje z mokro hrano (konzerve ali vrečke), spodbujanje pitja, odprava prenajedanja, vzpodbuditi gibanje in spodbuditi uporabo mačjega stranišča, saj se ga zaradi boleče in neprijetne izkušnje začnejo izogibati.

Poleg povečanega vnosa vode v telo s pomočjo infuzij je terapija odvisna od vzroka bolezni.

Pri bakterijskemu vnetju mehurja se muce dobro odzovejo na antibiotično terapijo. Ker je vnetje mehurja kot posledica bakterijskega vnetja pri mucah redko, se je potrebno antibiotike posluževati zelo previdno.

Če  so vzrok obolenja mehurja vaše muce kamni, se jih najpogosteje odstrani z operacijo. Določene vrste kamnov (predvsem struviti) se lahko raztopijo preprosto s spremembo hrane. Če ima vaša muca visok pH urina, je včasih uspešna že zamenjava trenutne hrane z dietno, ki omogoča znižanje pH urina in s tem posledično raztopi kamne v mehurju. Vendar, če so kamni preveliki oziroma se kljub dieti ne raztopijo (takšni so kalcijevi oksalati) je edina možnost operacija.

Pri mucah, ki so nagnjene k  nastajanju sečnih kamnov je potrebno premisliti, ali se vam splača muco hraniti z navadno hrano in tvegati ponovna obolenja ali hraniti z dietno hrano, s katero zmanjšate tveganje ponovnega nastanka sečnih kamnov.

Zamašitev sečnice je urgentna zadeva. Ta lahko pri mački privede do akutne ledvične odpovedi že v 2 – 3 dneh, zatorej ne čakajte predolgo, če muca ne more lulati, kajti veterinar mora čimprej sprostiti napetost v mehurju in odstraniti čep v sečnici.

Zožitve sečnic in tumorji mehurja predstavljajo majhen delež težav. Pri obeh je potrebno operativno zdravljenje. Uspešnost zdravljenja je odvisna od velikosti zožitve sečnice, mesta zožitve sečnice, velikosti tumorja in ali je tumor možno odstraniti.

Naj za konec ponovim: Pri obolenju spodnjega dela sečil sodelujejo različni dejavniki. Če pri vaši muci opazite kakšne koli znake opisane zgoraj, ki bi kazali na obolenje spodnje dela sečil (lizanje trebuha, lulanje izven stranišča, pogosto lulanje…), ne čakajte predolgo, saj se že tako dolgotrajno zdravljenje lahko še podaljša ali pa je lahko v določenih primerih prepozno.

Miran Knez, dvm
Ambulanta za male živali
www.ambulanta-knez.si