V cerkvi na Vinah so udeleženci pohoda z zanimanjem prisluhnili Mojci Zupan, ki je povedala veliko zanimivega o tem zagorskem biseru, ki vedno težje čaka na nekoga, ki bi ga rešil pred umiranjem na obroke. Če je pripovedovalka postregla hrano za dušo, je pohodnike zunaj in znotraj ogrel čaj Branke Suša.
Napolnjeni z energijo so se podali še po zasneženi poti do Vinske skale. Pogled sicer ni bil tak kot ob jasnem vremenu, vendar so skozi meglico prepoznali vrtove na Repniku, Okrogarjevo kolonijo …
»Ni važno, koliko nas je bilo. Pomembno je, da smo se družili in naredili nekaj zase pa tudi za vas. Saj veste kaj pravijo: Če spreminjaš sebe, spreminjaš svet. Zato hvala pokojnemu Branetu Vrečarju za idejo. Se vidimo spomladi, na drugem objemu Zagorske doline,« so pohodniki, ki so se udeležili prvega posebnega pohoda, s katerim so objeli zagorsko dolino.
ZT
