V lepem sončnem vremenu je izletnike pot najprej popeljala v naselje Lokev na Krasu, kjer so si ogledali pršutarno in se seznanili s postopki izdelave in zorenja kraškega pršuta. Pot so nadaljevali mimo Lipice in iz avtobusa opazovali posamezna krdela konj lipicancev na paši.

Živopisne barve trte in ruja so jih spremljale ves čas vožnje skozi kraška naselja, kar je še povečalo prijetno vzdušje med člani, kajti večina je prvič obiskala ta lepi košček slovenske domovine.

Na vrhu Cerja, kjer stoji Pomnik braniteljem slovenske zemlje, jih je pričakala in prijetno ohladila rahla burja, ki je omogočila čisti pogled vse tja do Jadrana, Alp in Dolomitov. Vodič Turističnega društva Miren jih je obširno seznanil z različnimi obdobji slovenske zgodovine. Popeljal jih je v čas prve svetovne vojne s poudarkom na soški fronti, potem pa so se sprehodili po vseh sedmih etažah do razgledne ploščadi, ki simbolizira pogled v prihodnost.

Pred odhodom iz Cerja so se še enkrat ozrli po čudoviti okolici, pogled pa jim je obstal na nnjihovi zadnji točki obiska – Sabotinu, na katerem še vedno obstaja napis »Tito«.

Po prihodu na Sabotin, jih je pozdravil najemnik okrepčevalnice (nekdanje karavla JLA) Bogdan Potokar. Pod njegovim vodstvom jim je prijazno osebje najprej postreglo z okusno joto z rebrci, pivom in domačo kapljico. Nato pa so prisluhnili Potokarjevi pripovedi o zgodovinskih dogodkih, ki so se odvijali na Sabotinu. Po predstaviti in opisu Sabotina so si ogledali mini muzej z raznimi eksponati. Najemnik jih je odpeljal tudi na razgledno točko, od koder so vidni jarki in kaverne, ki pričajo o burnih dogodkih izpred sto let, ko je tam divjala prva svetovna vojna.

Polni vtisov in spoznanj o bojih na soški fronti so ob vrnitvi domov razmišljali o pripadnikih številnih narodov, ki so se bojevali na tem območju in pustili svoja mlada življenja. Ali kot je po izletu zapisal eden od udeležencev ekskurzije, Ivo Vučetič: »Svetovno politiko niso izučile žrtve prve svetovne vojne, saj je le po dvajsetih letih fašizem in nacizem popeljal svet v največjo morijo človeštva, v kateri je tudi slovenski narod plačal velik krvni davek.«

IV