Ob razstavi slik o letih izgnanstva so si hrastniški izgnanci v Knjižnici Antona Sovreta ogledali tudi film o izgnancih. Poleg slik so razstavili tudi nekaj knjig o tej tematiki, ki jih bodo podarili knjižnici.
Društvo hrastniških izgnancev, ustanovljeno leta 1992, že vsa leta vodi predsednica Minka Mejač. V Hrastniku je danes od 250 izgnanih samo še 112 članov, šteto po članih, ki redno vplačujejo članarino.
V Hrastniku so 6. decembra 1941 izselili vse prebivalce Podkraja, ki so spadali takrat k Radečam, kateri so bili prav tako kot krajani Svibnega izseljeni na isti dan. Vrnili so se maja 1946, nekateri pa šele septembra. Čez Podkraj je med vojno potekala meja med nemškim in italijanskim ozemljem. Doma so ostali le železničarji in nemško govoreči ljudje. Tisti, ki so se vrnili iz izgnanstva, so doma našli oropana in uničena domovanja. Dolgo časa je trajalo, da so si izborili pravice do mesečne rente, do plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v breme države, izplačana so jim bila tudi sredstva za prisilno delo. A ob tem je Minka Mejač povedala: »Še vedno nismo dosegli, da bi vlada vložila zahtevek za vojno škodo Nemčiji. Nobena vlada doslej ni imela politične volje za ta korak, čeprav so dobili napisano vse, kar je treba. Upamo, da bodo dosegli ta cilj poslanci v sedanji vladi.« Izgnancem je v veliko pomoč Ivica Žnidaršič, ki vodi Društvo izseljencev Slovenije že 25 let in je napisala več knjig na temo izgnanstva Lani je izšla knjiga z naslovom Nemčija še ni plačala vojne škode, ki predstavlja podlago za zahtevek. V Sloveniji jih od 80.000 nasilno izgnanih živi še 10.000.
Fanči Moljk
