Vanja Gianini, Ranč Mišin dol, Dol pri Hrastniku:
»Seveda podpiram humanitarnost in humanitarne organizacije. Tudi sama sem že pomagala in podarila stvari organizacijam, donirala kakšen evro. Ampak samo tistim organizacijam, za katere vem, da res delajo pošteno in pomagajo ljudem ter si ne polnijo svojih žepov na račun revežev.«
Nuša Gregorčič, Funšterc team Boben Čeče, Hrastnik:
»Humanitarnost zelo podpiram, tudi sama sodelujem v kakšni akciji, vendar le takrat, ko se prepričam, da bo pomoč res prišla v prave roke.«
Željko Železnik, predsednik KS Rudnik Toplice, Zagorje:
»V kolikor si prizadevamo, da živimo življenje tako, da znamo prisluhniti tistim, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč in da to spodbujamo že znotraj družine, pridejo humanitarna dejanja sama od sebe.
Slovenci smo izredno humanitaren narod, kar se kaže v vsakokratnih elementarnih nesrečah in tudi sicer. Žal pa je današnji izrazito (neo)liberalni način življenja vse prepogost uničevalec humanosti, ko gre za tekmovanja na družbeni lestvici.«
Sibila Ložina, podjetnica, Montekukuli Trbovlje:
»Humanitarnost je ena tistih vrlin, ki nas dela ljudi. Ljudje smo pripravljeni pomagati tako v primeru revščine kot ob naravnih nesrečah. Žal je tako, da država ne naredi dovolj, da bi se socialne stiske zmanjšale, a k sreči znamo stopiti skupaj in pomagati po svojih močeh. Vsem humanitarnim delavcem ob tej priložnosti izrekam iskrene čestitke in hvaležnost za delo, ki ga opravljajo.«
Aljaša Urbanija, ravnateljica Srednje šole Zagorje:
»Če razumemo humanitarnost kot pomoč človeka sočloveku, ki se je znašel v stiski in rabi pomoč, je to zelo lepa in želena vrednota. Živimo v času, ko nam številne obveznosti narekujejo hiter tempo življenja, ko se nimamo časa zaustaviti, premisliti, pogovoriti, ugotoviti, kaj se dogaja s sočlovekom, in se vživeti v druge ljudi. Zato mislim, da je zelo pomembno, da spodbujamo humanitarnost v tem pomenu besede. Ljudem, ki so v stiski, lahko pomagamo v materialnem smislu, lahko pa tudi s tem, da jim prisluhnemo, jih poslušamo in tudi slišimo.
Ne zdi pa se mi prav, da se v naši državi pogosto pričakuje, da bo humanitarnost posameznikov reševala težave tam, kjer bi morala država s svojimi institucijami in s sistemskimi rešitvami narediti več. Sama imam priložnost, da v svojem poklicu in na delovnem mestu ohranjam občutljivost za težave in stiske soljudi ter spodbujam sodelavce in dijake za empatično delovanje.«
