Že od daleč se je čutilo slovesno vzdušje, ki ga je stopnjeval prihod nepregledne kolone slikovitih praporščakov: od gasilcev, Društva generala Maistra, Zveze borcev NOB, do Društva Sever. Med njimi je bil tudi hrastniški prapor Društva slovenskih častnikov, kar smo izvedele kasneje.
Slavje je bilo namenjeno prvemu slovenskemu taboru, ki je bil prav na tistem mestu 9. maja 1868, pred 150 leti. Udeležilo se ga je okoli 7000 ljudi. Eden od vodilnih pobudnikov taborskega gibanja je bil Matija Prelog, vodilni prleški rodoljub.
Pomlad narodov je zajela v naslednjih letih tudi druge kraje. V Sloveniji se je v treh letih zvrstilo 18 taborov. Najbolj množičen je bil v Vižmarjih 17. maja 1869, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Med bolj znanimi je tudi tabor na Kalcu pri Pivki 9. maja1869, kjer je imel glavno vlogo domoljub Miroslav Vilhar. Udeležilo se ga je okoli 9000 ljudi. Imeniten zapis o tem dogodku in taborih na splošno najdemo v diplomski nalogi Sabine Požar iz leta 2016 Pivški tabor na Kalcu.
Že takoj na začetku proslave v ljutomerškem parku smo opazile na panoju napis PRLEKISMOPRVI, kar dokazuje, da so krajani ponosni na svojo preteklost. Tudi Borutu Pahorju, predsedniku države, ki je bil slavnostni govornik, se zdi pomembno, da so že pred 150 leti razumeli pomen narodne enotnosti. "Ni pomembno samo to, da imamo lastno državo, temveč tudi to, da je demokratična, pravna, socialna in kulturna … Osnova vsega pa je medsebojno spoštovanje, upoštevanje in strpnost."
Posebno je navdušil s svojim razmišljanjem Miran Puconja, častni občan: "Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti." Opozoril je tudi, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, ki nas lahko napravi za kolonijo.
O problemih so spregovorili še drugi in zahtevali nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov. Več pozornosti in razumevanja so zahtevali gasilci, kmetje, glede Mure pa so opozorili, naj jo za vedno izbrišejo iz energetskih načrtov. Zahteve bodo poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti, tako da bodo lahko zapisane zahteve preverjali in dopolnjevali.
V naslednjih dneh smo izbrskali tudi ime hrastniškega praporščaka Branka Šmita. »Pravzaprav sem namestnik glavnega praporščaka Andreja Mlinarja, ki zaradi bolezni ni mogel na pot,» je dejal. »Sem pa kot namestnik vesel, da sem se odzval vabilu Ljutomera in tako predstavljal s slavnostnim praporom občinsko Združenje slovenskih častnikov Hrastnik. Sam sem sodeloval kar na nekaj proslavah, imamo pa tudi vsakoletno urjenje praporščakov, ki se odvija v Dravogradu na dvorcu Bukovje. V glasbenem programu in v govorih je bilo čutiti domoljubje, ki ga sicer pogrešamo.« Aljoša Zavrašek, tajnica hrastniškega društva, pa je dejala: »Na seji predsedstva bodo veseli, da je bil naš praporščak na tako imenitni obletnici, saj je potrebno spoštovati dogodke v preteklosti, ki so ohranili našo kulturo in jezik. Za take okrogle obletnice izvemo namreč šele med letom in jih naknadno vključimo v program.«
V Ljutomeru je bilo še ves dan živahno. Sledila je opoldanska maša v cerkvi sv. Janeza Krstnika, v spremstvu domačih vodnikov pa so lahko udeleženci slavja obiskali lončarja, Puhov muzej, kasaški muzej, ljutomersko mestno jedro ali pa se udeležili kasaških dirk.
Fanči Moljk
