V organizaciji Inštituta EPCD za trajnostni razvoj, Inštituta dr. Antona Korošca in ekološke kmetije Ergela Planido, je v sredo, 25. maja, v Rtičah potekalo družabno-kulturno srečanje, na katerem so zbrani lahko prisluhnili predstavitvam knjig Diplomat Martin Krpan in Bosanski planinski konj ter se pogovarjali o priložnostnih, ki jih ponuja trajnostni razvoj.
Po uvodnem delu, ki so ga popestrili učenci podružnične šole Podkum in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, je potekala razprava, ki jo je vodil Janez Podobnik, direktor Inštituta ECPD za trajnostni razvoj. Župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan je predstavil prizadevanja za razvoj Zasavja. dr. Milan Jazbec, slovenski diplomat in profesor, je predstavil svojo knjigo Diplomat Martin Krpan, v kateri je predstavil 15 lastnosti, ki jih je zasledil pri Martinu Krpanu, imeti pa jih mora vsak dober diplomat.
Bosanski planinski konj
V ospredju so bili bosanski planinski konji, ogrožena pasma, ki jih na svoji ekološki kmetiji vzgajata zakonca Dolinšek. Anton Dolinšek in doc. dr. Matjaž Mesarič, soavtorja strokovne monografije Bosanski planinski konj, sta postregla z zanimivimi podatki. V Jugoslaviji je bilo teh konj okrog pol milijona, sedaj pa jih je na celem območju le še okoli 140, od tega jih je je več kot 20 na Ergeli Planido. Pasma je bila tako zaradi svoje skromnosti in trdoživosti zelo uporabna v podeželskem hribovitem okolju in zato zelo razširjena, z razvojem kmetijske tehnologije pa je pasma začela izumirati, saj ne služi več svojemu namenu. Pasmo so v preteklosti poskušali plemenititi z večjimi pasmami, vendar so se vsi poskusu izjalovili, saj ima pasma zelo stare, tudi do 3.000 let stare gene. S plemenitenjem bi pasma le izgubila svojo trdoživost, so pa zato z njo plemenitili druge pasme tovornih konj, na primer v Grčiji. Dolinšek, ki je pred prihodom v Rtiče skupaj z ženo vodil 3000 ha veliko posestvo v Bosni in Hercegovini, je postregel s podatkom, da se je ta pasma na slovensko ozemlje razširila v 14. stoletju s prihodom Uskokov, ki so bežali pred Turki. Ti so v veliki meri poselili tudi Pivško, od koder prihaja Martin Krpan, zato bi njegova kobilica zanesljivo bila prav te pasme. V velikem številu so jih uporabljali tudi za prenos tovora na avstroogrskih bojiščih v prvi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni pa so jih poleg partizanov uporabili celo Nemci, ki so jih z padali spuščali svojim enotam na Norveškem.
Trdoživost in slovenski narod
Direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, je v trdoživosti našel povezavo med slovenskim narodom in bosanskim planinskim konjem, v dr. Antonu Korošcu pa je prepoznal vse pozitivne lastnosti, ki jih ima tudi Martin Krpan. Sodelujoči so kljub različnim strokam, iz katerih prihajajo, našli stične točke v trajnostnem razvoju Slovenije, rodila pa se je tudi konkretna ideja o ustanovitvi delovne skupine, ki si bo prizadevala za mednarodno zaščito bosanskih planinskih konj kot avtohtone pasme, s čimer bi bil narejen velik korak k njeni ohranitvi.
ZT