V okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga organizira ZLU, sta v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju Nada Brezovar in dr. Uroš Ocepek predstavila nastajanje družinskega drevesa njihove občine, ki že presega občinske meje in kaže na veliko povezanost Zasavčanov in Slovencev, ki so se že nekdaj preseljevali.
Gabrijel Brezovar je pred štirimi leti praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Pred tem se je večkrat pogovarjal s svojima sestričnama o sorodstvu. Njegova žena Nada Brezovar, ki je pogovore slišala in pred tem s svojimi učenci iskala podatke o občanih, ki so tu živeli, je kmalu ugotovila, da nekateri že imajo podatke o družinskem drevesu. Pri njih je našla navdih, da možu za njegovo šestdesetletnico pokloni podatke o njegovih sorodnikih. Delala je skrivoma, saj drugače ne bi bilo presenečanja. Obiskovala je arhive v Ljubljani in Trstu, s pomočjo telefonskega imenika našla kar nekaj sorodnikov. Veliko med njimi je bilo povezanih s Konjšico. Podatke je iskala tudi po župniščih, kjer pa so jih nekateri predali arhivom ali so pa bili originali prepisani, lahko včasih tudi napačno. Podatki so shranjeni v krstnih in poročnih knjigah, knjigah umrlih. Med drugim je ugotovila, da je imelo kar dvanajst žensk v njihovi družini enako ime in priimek, Marija Brezovar. Na svoji poti do podatkov se je srečala s številnimi ljudmi, ki so ji pomagali na različne načine, med drugim so ji povedali, da se Zagorjan Tone Krampač, ki zdaj živi v Mariboru, s to tematiko ukvarja že 10 let. Temu je sledilo njuno sodelovanje, ki traja še danes. Podatke je najprej zapisovala v zvezke, kasneje si je pomagala z računalnikom, kjer ji pomaga njen bivši učenec dr. Uroš Ocepek, ki poučuje računalništvo na STPŠ v Trbovljah. Z Občino Zagorje so se dogovorili, da se podatki objavijo na njihovi spletni strani. Tako je Zagorje postalo prva občina, ki ima tak javno dostopen program.
Nada Brezovar svoja raziskovanja nadaljuje, zbranih ima že podatke o 123.117 popisanih posameznikih. Skupaj z dr. Ocepkom spodbujata mlade, da bi jih zanimali njihovi predniki in to, od kod izhajajo. Odkar beležijo uporabnike, ugotavljajo, da jih je že 7063 in da so na strani okoli sedem minut, kar je razveseljiv podatek.
Zavedajo se, da vsak podatek šteje. Iz družinskih knjig, ki so nastale ob različnih praznovanjih, je Brezovar pridobila veliko zanimivih podatkov, ki naj se ohranijo še za naslednje generacije. Vse kar ni objavljeno, se lahko zgubi.
Nada Brezovar je v ta projekt vložila 13.000 ur dela, plačala je 13.000 € različnih stroškov. Če bi upoštevala, da je ura njenega dela vredna le 3 €, je povedala, je njeno do zdaj opravljeno delo ocenjeno na okoli 50000 €.
Ker še vedno trdi, »da mora žlahta skup’ držat’ in da je dobro, če jo poznamo in vemo zanjo«, podatke še vedno zbira in objavlja naprej. Želi si, da bi Družinsko drevo Zagorje preraslo v družinsko drevo Slovenije. Pri objavi podatkov, ki so starejši kot sto let, ni problemov, mlajši lahko zahtevajo, da se jih iz javne objave umakne.
Uroš Ocepek, ki skrbi za računalniško podporo, je predstavil svoje družinsko drevo. Na podlagi svojega DNK testa je ugotovil še več svojega sorodstva. Zanimivo je, da je bil v prvem razredu v sorodstvu s kar šestimi sošolci. Ko je predstavil zemljevid sveta, so modro obarvane države predstavljale področje, kjer imajo Slovenci svoje sorodstvo. Ob koncu predstavitve projekta so si številni obiskovalci pogledali podlage, ki so jih uporabili pri gradnji zagorskega Drvesa. Med njimi so tudi stare fotografije in zapisi.
Ob koncu predstavitve je bil zapisan rek: »Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.« Kdor želi pomagati, da drevo dobi nove veje, lahko podatke pošlje Nadi Brezovar.
Besedilo in foto: Irena Vozelj
