Letošnje leto želimo z izbrano temo Zdravila in bolečina prispevati k varnejši in pravilnejši uporabi zdravil, ki jih uporabljamo za lajšanje bolečin. Ob tej priložnosti bodo v lekarnah potekale številne aktivnosti, katerih namen je ozaveščati o varni, pravilni in učinkoviti uporabi zdravil ter zdravem načinu življenja. Na voljo bo tudi brezplačna informativna knjižica Zdravila in bolečina, ki jo je pripravila in izdala Sekcija javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu.
Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Je eden najpogostejših simptomov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri zdravniku ali se obrnejo po nasvet na lekarniškega farmacevta. Danes imamo na voljo veliko zdravil, medicinskih pripomočkov in metod za lajšanje bolečine. Zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bolečin, so najpogosteje analgetiki. Na voljo so v obliki tablet in kapsul s takojšnim ali podaljšanim sproščanjem, svečk, sirupov in kapljic.
Kemijsko delimo analgetike na neopioidne in opioidne. V skupino neopioidnih analgetikov uvrščamo paracetamol, metamizol, nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila. Z večanjem njihovih odmerkov se povečuje pojavljanje neželenih učinkov. Pomembno je vedeti, da paracetamol učinkuje proti bolečinam in vročini, nima pa protivnetnega učinka. Na drugi strani nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila učinkujejo proti bolečinam, vročini in vnetju.
Opioidne analgetike delimo na šibke in močne. Njihovo delovanje temelj na vezavi na različne opioidne receptorje v osrednjem živčnem sistemu in na perifernih živcih. Za lajšanje močne kronične bolečine zdravnik predpiše bolniku dolgo delujoči opioidni analgetik, ki ga mora bolnik jemati redno v predpisanih časovnih intervalih. V primeru prebijajoče bolečine pa kratko delujoči opioidni analgetik, ki ga bolnik jemlje po potrebi ob pojavu prebijajoče bolečine. Na pojav neželenih učinkov bodite pozorni predvsem ob začetku zdravljenja ali ob povečanju odmerka ter se z zdravnikom ali farmacevtom posvetujte o ukrepih za njihovo preprečevanje oziroma lajšanje. Opioidni analgetiki zaradi učinka na osrednje živčevje močno zmanjšajo psihofizične sposobnosti bolnika, zato je med jemanjem teh zdravil upravljanje vozil in strojev prepovedano (na škatlici je odtisnjen rdeč trikotnik). Opioidni analgetiki se vse pogosteje uporabljajo v obliki transdermalnih obližev, iz katerih učinkovina prehaja v telo skozi kožo. V lekarnah pripravljamo tudi analgetične mešanice v obliki raztopine za podkožno infuzijo s pomočjo elastomerne črpalke ali samokrčljivega balona. Ta način zdravljenja oziroma lajšanja bolečin se uporablja v primerih, ko ima bolnik težave s požiranjem, bruhanjem ali slabostjo, kadar ima omejeno zavest, najpogosteje pa med paliativnim zdravljenjem.
Samozdravljenje bolečine je zelo pogosto in je primerno pri blagih do zmernih akutnih bolečinah in lahko traja od tri do sedem dni. Kadar ne pride do izboljšanja, je potreben posvet z zdravnikom. Za samozdravljenje bolečine najpogosteje uporabljamo zdravila proti bolečinam, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Ta vsebujejo paracetamol, acetilsalicilno kislino, ibuprofen, naproksen in kombinirana zdravila, ki poleg paracetamola vsebujejo še propifenazon ali acetilsalicilno kislino ter kofein in kodein. Samozdravljenje bolečine odsvetujemo pri otrocih do enega leta starosti. Posebna previdnost je potrebna tudi pri majhnih otrocih, nosečnicah in doječih materah, bolnikih s kroničnimi boleznimi in starostnikih.
Analgetiki, tako kot vsa ostala zdravila, ohranijo svojo učinkovitost le, če jih ves čas uporabe pravilno shranjujete. Farmacevti v lekarni ob izdaji opozorimo na način shranjevanja zdravila le, če je potrebno zdravilo shranjevati pod posebnimi pogoji (na primer na hladnem mestu). Nepravilno shranjeno zdravilo je lahko manj učinkovito, neučinkovito ali celo škodljivo za zdravje! Splošno pravilo za shranjevanje zdravil je: na sobni temperaturi (15 do 25˙C), na suhem in temnem mestu, nedosegljivo otrokom in v originalni ovojnini.
Zelo pogosto bolniki sami zdravijo bolečino, zato je svetovanje lekarniškega farmacevta toliko bolj pomembno! Magistri farmacije zagotavljamo individualno, celovito, proaktivno, periodično in sistematično obravnavo uporabnikov lekarniških storitev. Naš cilj je aktivno ohranjanje zdravja, preprečevanje nastanka bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja, pravilna uporaba zdravil in drugih ukrepov za obvladovanje bolezni ter pravočasno vključevanje vseh zdravstvenih delavcev.
Lepo vabljeni v Zasavske lekarne na 12. Dan slovenskih lekarn v ponedeljek, 26. septembra.
Sabina Drobnič, mag. farm., mag. posl. in ekon. ved
