Knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah je 22. marca obiskal Trboveljčan Aljoša Frelih, ki je zbranim predstavil težko življenje v Ugandi, kjer je bil na medicinsko-humanitarni odpravi.
Septembra 2016 so se Aljoša Frelih, ki je bil tik pred zaključkom študija medicine, dve študentki medicine, specializant nevrologije in diplomiran medicinski brat odpeljali na odpravo v vasico Bufuka ob jezeru Bunyonyi v Ugandi. Svoje delo so opravljali v kliniki, ki je bila zgrajena na enem od treh otokov, sedem kilometrov oddaljena od mesta Kabale, kjer živi 350 prebivalcev. Prebivalcem vasi in širšega območja so zagotavljali osnovno zdravstveno oskrbo, strokovno medicinsko pomoč, preprečevali širjenje nalezljivih bolezni in jih osveščali o higieni, prehrani in preventivnem varstvu. Tiste, ki so bili potrebni bolnišničnega zdravljenja, so prepeljali v najbližjo bolnišnico in jih zdravili na stroške humanitarnih zdravnikov.

Aljoša Frelih se tistih dni spominja kot posebne izkušnje, ki bi jo naj vsakdo doživel. Tam ni bilo elektrike, imeli so le nekaj sončnih celic, da so lahko napolnili baterije računalnikov in mobitelov. Za stranišče jim je služila le luknja v betonski plošči. Tekoče vode niso imeli, uporabljali so prekuhano deževnico. Prali so na roke. Ker niso imeli elektrike, so meso jedli le redko, največ enkrat tedensko. Pravi, da živijo tako, kot so pri nas živeli pred tremi stoletji. Na njihovih tržnicah so kupovali ananas, mango, pasijonke povsem drugačnega, boljšega okusa, kot se dobi pri nas, po zelo ugodnih cenah. Pakistanci so po evropskih cenah prodajali živila iz zahoda.

Družine imajo veliko otrok, do 12, saj jim kmalu služijo za delovno silo na poljih. Otroci imajo največkrat napihnjene trebuščke, ki so posledica infekcij zaradi neprekuhane vode iz jezera. Obvezna šola je štiri leta, potem je plačljiva. Življenjska doba domačinov je 55 let, nekateri doživijo tudi 95 let, kar jim da pečat posebneža in spoštovanje ostalih.

Klinika, kjer so delali, je imela le nekaj zastarele opreme, pripomočkov, ki so jih pri nas uporabljali nekdaj. Ugotovili so, da imajo ljudje večkrat podobne probleme kot pri nas, npr. z visokim krvnim tlakom. Domačini sami varijo alkohol, ki ga pijejo tudi petletni otroci. Imeli so petnajst porodov, težave so bile večje pri tistih, ki so rodile prvič, saj bodoče mamice nimajo organiziranih priprav na porod. Veliko je obolelih za spolno prenosljivimi boleznimi, saj kondomov zaradi miselnosti domačini ne smejo uporabljati.

Na naše vprašanje, ali nam gre slabo, se je nasmehnil in odločno povedal, da ne.

Kljub izkušnji, za katero trdi, da bi bila koristna za vsakogar, se tja ne bi vrnil.

Ob dogodku so prodajali podarjene predmete, da bodo z zbranim denarjem financirali naslednjo odpravo v Ugando.

Irena Vozelj

Prejšnji članekKonec rednega dela KRLZ
Naslednji članek»Kradem revnim, da dam bogatim.«