»Če si zamišljam svet, kjer bi vsi govorili čisto resnico, bi bilo vse lepo in najlepše, ampak verjetno kar dolgočasno. Nekatere laži so preprosto zabavne. Če se zlažemo za hec, je hec, smeh in veselje, pa nas to še bolj poveže, če iz hudobije, zavisti ali česa podobnega, pa je seveda rezultat drugačen. Pravijo, da imajo ženske nasplošno rade nekoga, ki jim zna lepo lagati, v romantičnem smislu seveda. Tudi, če smo v nekaj sveto prepričani, da je resnica, ni nujno, da je temu tako. Sploh tako imenovane znanstvene resnice so nagnjene k temu, da se s časom povsem spremenijo. So bile predhodne potemtakem vse laži? Rad sem dobro nahecan, še rajši koga dobro nahecam, ampak, ja, za zadnji 1. april sem nahecal prijatelja, da se mi je pogreznila bajta na Tereziji in sta verjela, saj vesta, kako imamo vse prepredeno z rovi, pa še nek manjši potres je bil ravno takrat. Tako da je za dobro laganje potrebno precej domišljije, ki ustvari prepričljiv kontekst zgodbi, pa seveda dober spomin, da si zapomniš, kaj si lagal.«
Benjamin Kreže, slikar in režiser iz Trbovelj


»Resnica je ta, da se jaz in prvi april nisva nikoli prav zares spoznala. Se mi pa zdi, da tako ali tako te šale izpadejo boljše, ko ni prvi april. Po principu “Get them off guard” (op. p. ujemi jih nepripravljene), ha ha. Drugače kakšne prav opisa vredne izkušnje glede prvega aprila žal nimam. Vse, kar mi leze po spominu, so nedolžne šale iz osnovne šole. Glede lažnivcev pa … v bistvu zelo cenim iskrenost in se zanjo trudim tudi sama. Seveda v nekem zmernem odnosu do tega, da prav vsega res ni treba povedati drugemu v obraz. Nekatere laži so res neškodljive. Vsak mora nekaj časa verjeti v Božička.«

Manca Trampuš, pevka in kitaristka zasedbe Koala Voice iz Zagorja


»Prvoaprilske šale so bile najbolj pogoste v času obiskovanja osnovne šole. Kdo, kdaj in kaj me je najbolj nahecal, se ne spomnim. Vem, da so to bile tiste nedolžne šale, ki niso nikogar prizadele, vendar so povzročile veliko smeha. Tudi sam se včasih s kom pošalim ob tem »dnevu norcev«. Prvoaprilske šale mi načeloma ne gredo na živce, če so prave. Sedaj se z menoj pošalijo moji trije vnuki in je potem zelo smešno. Sicer pa ne spoštujem ljudi, ki lažejo in širijo laži o drugih. V življenju se včasih ljudje poslužujemo tudi tako imenovanih belih laži. Te nam včasih pomagajo pri doseganju katerega od ciljev. Pred vsem je to v primeru otrok, ko ga vzpodbudiš k nekemu dejanju, ki ga je predhodno zavračal. Vendar pa so tudi bele laži včasih »popolne laži« in tako nesprejemljive. Vsekakor je dan norcev v določeni meri potreben, kajti v času, ko poslušamo samo črne novice, se je potrebno tudi kdaj nasmejati. Smeh je pol zdravja.«

Vili Petrič, direktor javnega podjetja Ceroz iz Hrastnika


»Po pravici rečeno se sploh ne spomnim več, kdo me je nazadnje pošteno »nahecal«. Prvi april je zame čisto običajen dan in mu ne posvečam kakšne posebne pozornosti. Načeloma imam rada dobre šale in ljudi s smislom za humor, predvsem zato, ker smeh sprošča in verjamem, da je pol zdravja. Včasih je lahko med šalo in lažjo le tanka linija. Odgovornost, v katero smer bomo delovali, ali v smeri resnice ali laži, je stvar vsakega od nas. Ne prenesem laži in lažnivcev in težko razumem, zakaj ljudje lažejo, še posebej, če s tem škodujejo drugim. Laž je laž in je slaba energija. Verjetno pa je strah tisti, ki sili ljudi, da prikrojijo resnico. Še najbolj grozno je, da včasih odrasli silijo otroke, da se zatečejo k laži, ker se jih bojijo in jih je strah morebitnih posledic. Zagotovo pa se vsak kdaj najde v situaciji, ko se »mora« poslužiti bele laži zato, da nekomu prihrani bolečino.«

Polona Trebušak, organizatorka izobraževanja odraslih ZLU iz Trbovelj


»Moram reči, da se ne spomnim, kdaj me je s prvoaprilsko šalo kdo potegnil za nos. Vsaj zadnja leta ne. Prej pa, moram reči, smo se za prvi april z veseljem med sabo “hecali”. Sam lahko rečem, da so mi prvoaprilske šale blizu in jih sprejemam pozitivno. Kajti vse premalo je tega in tudi razigranosti ter hudomušnosti in zlasti premalo humorja skozi celo leto. Tudi če gre na račun politike, v kateri sem sedaj. Vsi smo samo ljudje, ki pač delamo svoj posel. Ko pa gre za resno stvar, pa laži in tiste, ki jo izražajo, ne prenesem. Ja, res so skrajno nedopustne in nizkotne. Tudi, ko gre za »bele« laži. Vsak, ki laže, tudi počenja še kaj drugega … Če sklenem, ne prenesem tistih, ki lažejo kot pes, kot velikokrat rečemo. Ampak ste me spodbudili in letos bom koga v naših vrstah (političnih) krepko potegnil za nos 1. aprila. Upam, da mi uspe.«

Marjan Dolinšek, poslanec DZ RS SMC iz Zagorja

Prejšnji članekNesreča in požar v Zagorju
Naslednji članekPahorju se bo pridružila Melania Trump