»Te dni se pač nikomur ne pustim znervirat. Še parkrat noč prespimo, pa se končno spet s puncami dobimo. Večji del leta smo poštene in nadvse odgovorne matere. Včasih celo same sebe srečujemo, ob tem tudi vljudno pomahamo v pozdrav. Čakam samo še dan, ko se pokličem na telefon in vprašam, če sem tam. Potem pa luči prednostnega vozila.
Torej vsake toliko je zdravo za telo in duha podružiti se s približno tako krasnimi (beri: komu mar četudi za druge čudaškimi) bitji kot smo same. Dva dni že plansko perem in likam, ter se hkrati psihično pripravljam. Saj gre vendar za nekakšne skupinskim podobne priprave za jamske dvorane. No, planirane so že dlje časa, zadnja dva dni pa se tam skoraj že vidim. Da do danes sploh še nismo imele točne destinacije, je za zgledno urejene in odgovorne one skoraj malce nenavadno. In uredit je treba še primerno vreme. Ali pa tudi ne. Bomo pač spakirale primerna oblačila.«
Tako med drugim piše v blogu Barbara Hanžič Visinski o času priprav na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
ZT