Nekaj najbolj poznanih dojenčkovih refleksov
- Morojev refleks ali refleks zdrznjenja, ki se aktivira, kadar ima dojenček občutek, da bo padel. Takrat iztegne roke in noge, izboči hrbet in nagne glavo nazaj, včasih pa tudi zajoče, nato pa da roke k sebi, kot bi se želel nečesa oprijeti. Zdi se nam, kot da bi se nečesa ustrašil. Zdravnik na ta način preveri, če se udi simetrično razširijo.
- Oprijemalni refleks prav tako nastopi že takoj ob rojstvu in nam pomaga, da se z dojenčkom zbližamo in z njim povežemo, saj nas avtomatsko zagrabi za prst, če mu ga ponudimo, kar pa v staršu izzove občutke ljubezni in topline. Če dvignemo našo roko, se jo bo novorojenček še vedno trdno oprijemal. Oprijem je včasih tako močan, da bi lahko dojenček za nekaj sekund nosil svojo težo.
- Iskalni refleks pomeni, da če dojenčka nežno požgečkamo od kotička ustnice proti ličku, se bo avtomatsko obrnil z obrazom proti prstku in pričel iskati dojko, ki mu seveda omogoča preživetje.
- Sesalni refleks pa omogoča novorojenčku, da se trdno prisesa na mamino dojko, ki je vir hrane, hkrati pa mu zagotavlja, bližino, toplino, varnost in ljubezen.
- Babinski refleks, ki je izrazit, če otrokovo stopalo nežno požgečkamo od pete proti prstom. Takrat se prstki na nogicah dvignejo pokonci, stopalo pa se obrne navznoter.
Vsi refleksi so posledica nerazvitega živčnega sistema pri novorojenčku hkrati pa nam dajejo pomembno informacijo že samo s tem, da so prisotni, kajti v prihodnosti se bo iz nezavednega/avtomatskega odziva razvil zavesten, željen gib.
Nina V. Pečnik, Mali migec