Novoletne zaobljube

»Ne vem sicer, če lahko temu rečem ravno novoletne zaobljube, a ob prehodu v novo leto si ponavadi postavim nekaj ciljev. Čeprav si jih postavljam tudi med letom, se mi zdi ta čas, ko se leto dejansko zaključuje, tudi primeren za »revizijo« preteklega delovanja in razmislek o tem, kaj si želim v prihodnje.

Moji cilji posegajo na različna področja, tako osebno, kot poslovno. Eden takšnih prioritetnih je definitivno ta, da si bom vsak dan rezervirala nekaj časa za regeneracijo v naravi. Ugotovila sem, da mi v tem intenzivnem času narava pomaga ohranjati ravnovesje. Sprehod je zame zdravilen. Sicer sem v zadnjem, času to kar pogosto počela, a sem opazila, da pridejo obdobja, ko je zaradi obveznosti časovna stiska in sem ta del zanemarila, kar se je seveda močno poznalo na mojem počutju. Eden pomembnih poslovnih ciljev je, da programe, ki smo jih zadnja leta razvijali, predstavimo trgu.

Če sem bila včasih navdušena, da bom v novem letu spremenila vse, kar sem opazila, da mi ne ustreza, sem sedaj malo bolj pragmatična in zmerna ter izberem samo tiste cilje – »zaobljube«, pri katerih vidim, da bi lahko najbolj pozitivno vplivali na dvig kakovosti mojega življenja. Iz preteklih »zaobljub« sem se naučila, da je pristop, ko sem si zadala preveč zaobljub, velikokrat privedel do razočaranja. Spremembe ni najlažje uvajati, zato se ideja, da z novim letom postavim življenje popolnoma na glavo, ni vedno končala po mojih načrtih.«

»Novo leto je ena od tistih prelomnic, ko si ljudje lažje postavimo cilje in upamo, da nam bodo rezultati prinesli neko radost, zadoščenje ali potrditev, da zmoremo. Če smo bili v preteklosti do sebe prezahtevni in smo si postavljali previsoke cilje, ki jih nato nismo uspeli uresničiti, navadno sledi razočaranje in potrtost, ki jo je težko zaceliti. Sam si že nekaj let nisem postavljal pravih novoletnih zaobljub, ampak le vsakokratne želje, ki bi jih rad spremenil: da bom bolj zdravo živel, da bom živel manj stresno, pa dal kakšno dejavnost na stran in več časa namenil družini in prijateljem. To so tiste najbolj pogoste želje tudi pri večini Slovencev. Vsakdanje želje, ob katerih se počutiš bolj človek, vendar se ob uresničevanju vsega, kar svet pričakuje od nas, lahko izgubimo in pozabimo, kar je pomembno – pozabimo živeti. To je najpogostejši simptom današnjega hitrega sveta, ki se pri mladih in starih pokaže v tem, da smo naenkrat nekaj 10 let starejši, ne spomnimo pa se, kaj smo med tem časom sploh počeli.

Letos sem si postavil za cilj, da bom poskusil izkoristiti vsak trenutek življenja, da bom konec leta brez obžalovanja pogledal nazaj in ugotovil, da nisem pozabil živeti. Verjamem, da lahko vzamemo veliko priložnosti, ki jih ponuja življenje, se ob tem ne ustrašimo izzivov, ampak ga vseeno polno živimo. V kolikšni meri pa mi bo uspelo, bomo videli naslednje leto. Vsi smo le ljudje.«

»Ob koncu novega leta je zame tisti čas, ko se ustavim in razmišljam o letu, ki se zaključuje, o svojem življenju ter o svojih napakah in slabih razvadah. Vsako leto sprejmem kar nekaj odločitev, kaj bom spremenila v naslednjem letu. Ponavadi mi uspe realizirati eno ali dve, ostale pa žal prenesem v novoletne zaobljube za prihodnje leto. Med letošnjimi zaobljubami je na prvem mestu, da bo od 1. januarja naprej telesna aktivnost moja vsakodnevna spremljevalka, ki bi mi pomagala tudi pri izpolnitvi druge želje in sicer občudovati Slovenijo s slovenskega najvišjega vrha. Tretja, ki jo prestavljam že iz leta v leto, pa je speči sama potico po maminem receptu. Upam, da mi bo letos uspelo.«

»Nisem človek novoletnih zaobljub. Ob tem dobim občutek, da si na takšen način priznaš, da v preteklosti pri nekaterih stvareh nisi bil dosleden. Seveda se največkrat vse vrti okrog prazničnega preobjedanja in kako prav pride izgovor, da bomo manj jedli, ko nataknemo na steno nov koledar.

Morda se zaobljubam najbolj približam na delovnem mestu. Nastopi novo leto, pri čemer si takoj določim naloge, ki nas čakajo v tekočem letu. Ozrem se še nazaj ter se vprašam, kaj sem opravil dobro, česa še nisem naredil in kaj bom v prihodnje spremenil oziroma storil drugače.

Nikakor pa ne podcenjujem ljudi, ki si postavljajo novoletne zaobljube, saj si želijo določenih sprememb in ni lepšega, če pri komu opaziš, da mu je to tudi uspelo.«

»Ob novem letu si nikoli ne zadam zaobljub. Ker nikoli ničesar ne obljubljam ne sebi, ne drugim. Vedno me je strah, da obljube ne bi izpolnila. Imam pa želje, ki so z leti vedno manjše in povezane s srečo v življenju. Ko sem prvič letos odprla oči, sem si rekla: o bog, naj bo tudi letos tako kot lani. Nič bolje in nič slabše. V redu je, tako kot je. Letos sem si zaželela še normalno vreme, brez hudega vetra, dežja in suše.

Ker je leto volitev, si želim, da bi imeli na volitvah dobro izbiro in da bomo dobro izbrali, da nam bo dobro. Da bomo srečni in osrečevali. Videli tisto, kar je, in ne tistega, kar ni. Aja, želim si še shujšati pet kilogramov, samo ne obljubim.«