Inovacije so gonilo gospodarskega razvoja in ključnega pomena za uspešnost podjetij. Toda včasih se tudi največja in najbolj uspešna podjetja znajdejo v težavah, ko se soočajo z novimi tehnologijami in poslovnimi modeli.

Fenomen je znan kot ‘dilema inovatorja.’ Podrobneje ga je opredelil profesor harvardske univerze Clayton Christensen. Gre za situacijo, kjer se predvsem večja in uspešna podjetja težko odzivajo na nove tehnologije in poslovne modele, ker so preveč togo usmerjena v svoje obstoječe poslovanje.
Prav ta togost oziroma nezmožnost spreminjanja pa pogosto vodi v njihov propad.
. . .
Kodak, legenda fotografije
Njihov propad se je začel s pojavom nove tehnologije digitalne fotografije. Namesto da bi se v Kodaku hitro prilagodili, so se oklepali svojega tradicionalnega posla s filmom in propadli. Ironično – prvi digitalni fotoaparat so razvili v Kodakovih laboratorijih, vendar vodsto ni podprlo inovacije, ker je predstavljala nevarnost za njihov obstoječi posel.
Blockbuster, ameriški velikan izposoje filmov in video iger
Ameriški velikan video izposoje Blockbuster je po pojavu digitalnih platform za pretakanje kot so Netflix in Hulu, zaspal in umrl. Namesto da bi se v podjetju prilagodili novim tehnologijam, so se odločili braniti svoj obstoječi posel izposoje DVD-jev in propadli.
Podobnih primerov podjetij, ki se niso (pravočasno) odzvala na nove trende, je nemalo. Med večjimi in bolj znanimi so Nokia (mobilna telefonija), Polaroid (fotografska industrija), Xerox (industrija fotokopiranja in tiskanja), Ericcson (mobilna telefonija), Compaq (računalniška industrija), Thomas Cook (turistična industrija), General Motors (avtomobilska industrija), BlackBerry (mobilna telefonija).
. . .
Imunski sistem
Pri dilemi inovatorja ima ogromno podjetij težave s tako imenovanim imunskim sistemom organizacije. Notranji ‘varovalni’ mehanizmi – ki se kažejo predvsem v obliki kulture, vodstva, strukture in procesov – preprečujejo spreminjanje in prilagajanje novostim, ker te predstavljajo nevarnost za obstoj.
V tem pa je še ena prednost za manjša in manj uveljavljena podjetja. Ker so manjša in prožnejša, se lažje prilagajajo spremembam na trgu. Brez tako razvitih obrambnih mehanizmov se hitreje odzivajo na spremembe v okolju.
Vložki v inovacije so manjši in predstavljajo razmeroma manjše tveganje za finančne težave. Je pa prav ta ista zmožnost hitrega spreminjanja pogosto tudi razlog, zakaj mnoga nikoli ne dosežejo velikih razsežnosti in uspeha.
Podjetja se morajo zavedati svojih omejitev in sposobnosti hitrih sprememb in prilagajanja pri načrtovanju strategije. Kako na svojem področju ohraniti konkurenčnost in rast, ko se na trgu pojavijo nove inovacije?
Pogosto se soočajo z vprašanjem, ali vztrajati pri obstoječem poslovanju ali vlagati v nove ideje, ki lahko vodijo v napredek.
Pri prvem tvegajo izgubo konkurenčne prednosti in potencialne rasti, pri drugem pa finančne težave zaradi vlaganja v napačne ideje (primer Nokie).
. . .
Rešitve
Čeprav se dilema zdi nerešljiva, pa zanjo obstajajo rešitve – v kreativnih poslovnih modelih, ki temeljijo na sodelovanju s startupi in drugimi malimi podjetji. Ter v vključevanju tehnoloških inovacij v obstoječe poslovanje.
Pomembno je, da podjetja spremljajo spremembe na trgu in (pravočasno) izkoristijo prednosti, ki jih ponujajo inovacije in nove tehnologije na trgu. Tehnološke inovacije pomenijo tudi prednost za izboljšanje učinkovitosti poslovnih procesov.
Eden izmed takšnih je, na primer, digitalizacija poslovanja.
Kot je v teoriji difuzije inovacij opisal Everett Rogers, privzemanje in uvajanje novih tehnologij za tako imenovane zgodnje uporabnike omogoča prednost v izboljšanju učinkovitosti, produktivnosti, kakovosti in zadovoljstva strank, kar obenem vodi proti dolgoročni uspešnosti.
. . .
Če razmišljate o gornjem vprašanju, novih trendih, tehnologijah in uporabnosti, ter kako z njimi izboljšati svoje možnosti, smo vam na voljo za pomoč.
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.