Poleg občin Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik s 1. januarjem 2015 spada v Zasavsko statistično regijo tudi občina Litija. Kljub temu po svoji velikosti še vedno ostaja najmanjša regija v Sloveniji, po številu prebivalcev druga najmanjša, a tretja najbolj gosto poseljena regija.
Nevladne organizacije prispevajo k boljšemu življenju posameznikov in lokalne skupnosti. Februarja 2016 so beležili v statistični regiji (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija) 620 nevladnih organizacij (NVO), kar 95% NVO v regiji je društev.
Društva, društva, društva
Nevladne organizacije v zasavski regiji so leta 2015 predstavljala 2,5% vseh NVO v Sloveniji. Od tega je bilo 625 oz. 95% društev, 27 oz. 4% zavodov in 7 oz. 1% ustanov. Delež društev (95%) v strukturi NVO v regiji je zelo visok v primerjavi s povprečjem na ravni države (88%). Na drugi strani pa je na 1000 prebivalcev povprečno 11,4 NVO, kar je za slovenskim povprečjem, ki je 13,3 NVO na 1000 prebivalcev.
Podobno kot v Sloveniji so tudi v Zasavju najbolj zastopana športna in rekreativna društva, sledijo kulturna in umetniška društva ter društva za pomoč ljudem. Posebnost tako občine Litija kakor tudi Zagorja ob Savi je veliko število društev za razvoj kraja, varstvo okolja in vzreje živali.
Največ daje zagorska občina
Kljub prepričanju, da se NVO večinoma financirajo iz občinskih sredstev, podatki kažejo, da so občine prispevale le 27% prihodkov, ki so jih NVO v regiji ustvarile v letu 2014. Najmanjši delež proračuna v letu 2014, namenjen sofinanciranju NVO, je prispevala Občina Litija (2,8%), največji pa Zagorje ob Savi (4,7%). Povprečno občine v zasavski regiji namenijo organizacijam 3.945 evrov oziroma 40,10 evrov na prebivalca. Največ nameni Občina Zagorja ob Savi (4.681 evrov/NVO oz. 53,3 evrov/prebivalca), najmanj pa Občina Trbovlje (3.413 evrov/NVO oz. 31,2 evrov/prebivalca).
Opazno je, da občine namenjajo za nevladne organizacije vse manj denarja. Kar 73% prihodkov NVO tako prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, dotacije evropskih in nacionalnih razpisov, prihodki iz prodaje in podobno.
Pridobitna dejavnost predstavlja 33% vseh prihodkov, ki so jih ustvarile NVO v letu 2014. Med njimi so med drugim tako prihodki sponzorskih sredstev kot drugi prihodki od prodaje blaga in storitev. Ta delež v celotnih prihodkih je največji pri ustanovah (99%) in zasebnih zavodih (80%) ter manjši pri društvih (30%).
NVO iz Zasavske regije so v letu 2014 ustvarile le odstotek vseh prihodkov NVO v Sloveniji. To je nekaj več kot 8,6 milijonov evrov prihodkov, od tega so 95,7 % ustvarila društva. Več kot polovica društev (54%) je imela le do 5.000 evrov celotnih prihodkov v letu 2014, kar kaže, da imajo skromen obseg dejavnosti. Kljub temu je ta podatek boljši v primerjavi s slovenskim povprečjem, kjer je ta odstotek še nekoliko višji (57%). Skoraj 12% NVO v letu 2014 ni zabeležilo prihodkov.
Zaposleni v društvih
V 32 nevladnih organizacijah v Zasavski regiji je bilo leta 2014 zaposlenih 54 oseb, velika večina v društvih (49). Kar 22 oseb je bilo zaposlenih v društvih za pomoč ljudem. Ta društva ustvarijo tudi največ prihodkov. Zaposlovanje oziroma profesionalizacija društev lahko pripomore tudi k višjim prihodkom. Nizka stopnja zaposlenosti v nevladnem sektorju pomeni veliko prostovoljnega dela za izvedbo programov in dejavnosti, manj profesionalizacije v organizaciji pa lahko pomeni tudi bolj skromne možnosti za razvoj. V zasavski regiji je bilo tako v NVO zaposlenih 0,8 % vseh zaposlenih v NVO v letu 2014 v Sloveniji (7.102 oseb). Nizek delež je tudi odraz manjšega števila zasebnih zavodov, kjer je v povprečju v Sloveniji na organizacijo največ zaposlenih prav v zasebnih zavodih.
ZT
