ponedeljek, 22 aprila, 2024

Iz te kategorije

Nespečnost

Nespečnost je najpogostejša motnja spanja, ki prizadene približno tretjino odrasle populacije.  O nespečnosti govorimo takrat, kadar oseba težko zaspi, se ponoči pogosto prebuja, se zjutraj zbuja prezgodaj oziroma se zbudi z občutkom nespočitosti. Nespeča oseba navaja tudi številne dnevne simptome, ki so posledica slabega nočnega spanja: utrujenost in slabo počutje, težave s pozornostjo, koncentracijo ali spominom, motnje razpoloženja ali razdražljivost, čezmerno dnevno zaspanost, zmanjšano motivacijo, pomanjkanje energije, kar vpliva na odnose s soljudmi, na vzdušje v družini in na uspešnost na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da je dolgotrajno pomanjkanje spanja povezano tudi z debelostjo, diabetesom in zmanjšano odpornostjo proti okužbam. Nespečnost se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških, pogostost pojavljanja nespečnosti pa narašča po 65. letu starosti.
Ločimo več vrst nespečnosti, najpogostejša je psihofiziološka nespečnost. Glede na čas trajanja nespečnost razdelimo na akutno in kronično. Akutna oziroma kratkotrajna nespečnost traja krajši čas, najpogosteje pa se pojavi zaradi stresnega dogodka in drugih dejavnikov (večerno uživanje kave, alkohola, spremembe okolja idr.). O kronični oziroma dolgotrajni nespečnosti pa govorimo takrat, kadar ima oseba težave z nočnim spanjem in dnevne posledice vsaj trikrat na teden vsaj tri mesece.

Prvi korak pri zdravljenju nespečnosti je sprememba navad in načina življenja ter vzpostavitev ustrezne higiene budnosti in spanja. Priporoča se, da v posteljo odidete vedno ob istem času in vstajate ob isti uri. Podnevi ne spite, ne dremajte in ne ležite v postelji. Spite samo toliko časa, kolikor je potrebno, da se naslednji dan zbudite spočiti. V posteljo pojdite šele, ko ste zaspani. V njej ne dalajte, se ne učite in ne glejte televizije. Spalnica naj bo udobna, dobro prezračena in ne pretopla, zavarovana naj bo pred svetlobo in hrupom. Bodite redno športno aktivni, vendar pa se izogibajte športnim dejavnostim tik pred spanjem. Pred spanjem se tudi izogibajte preobilnim obrokom, napitkom s kofeinom in alkoholu. Omejite ali prekinite kajenje, saj nikotin slabo vpliva na spanec. Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi ponovno zaspali. Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščujočega. Kadar vas motijo partnerjeve spalne navade, se raje preselite v drug prostor.

Ko nefarmakološka terapija ne doseže želenega učinka, se lahko pri blažjih oblikah nespečnosti odločimo za uporabo rastlinskih pripravkov, kot so baldrijan, hmelj, melisa in drugi. Zdravila rastlinskega izvora za zdravljenje nespečnosti delujejo postopoma, njihov optimalni učinek nastopi po približno dveh tednih, hkrati pa ne povzročajo odvisnosti, pri priporočenem odmerku ne povzročajo odtegnitvenih simptomov in prav tako ne zmanjšujejo koncentracije in psihičnih zmogljivosti.

Zdravljenje težjih oblik nespečnosti poteka pod zdravniškim nadzorom. Kadar nespečnost spremlja določene bolezni, na primer depresijo, demenco, bolečino, je potrebno najprej zdraviti in lajšati ta stanja. Zdravila uspavala uporabimo šele, ko drugi ukrepi ne pomagajo. Zdravljenje z uspavalom naj traja najkrajši možni čas v najmanjšem odmerku. Ob dolgotrajni uporabi se njihova učinkovitost zmanjša, zato se razvije potreba po večjem odmerku, hkrati pa se pojavijo tudi težave pri prenehanju jemanja uspavala.

Špela Savšek, mag. farm.

Zasavske lekarne trbovlje logotip Color-mali

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor