Kaj prebavni encimi sploh so in zakaj jih potrebujemo? Prebavni encimi so skupina encimov, ki cepijo makromolekule na manjše in osnovne molekule, ki jih naše telo nato lahko uporabi – beljakovine v aminokisline, maščobne kisline v gliceride, ogljikove hidrate v sladkorje. V telesu se nahajajo v našem prebavnem sistemu, izločajo pa jih eksokrine žleze v ustni votlini, želodcu, žleze v trebušni slinavki in tankem črevesu.

Kaj se zgodi, če teh encimov ni ali če jih telo ne proizvaja dovolj?

Ljudje, ki imajo slabo delujočo trebušno slinavko – to je eden od zapletov pri kronični bolezni cistična fibroza – dobijo predpisano zdravilo, ki vsebuje pankreatične encime živalskega izvora.

Če jih telo ne proizvaja dovolj, mi pa nimamo diagnosticirane bolezni, ki bi lahko prizadela trebušno slinavko, se to lahko pokaže s slabo prebavo, napihnjenostjo, vetrovi, drisko, blato je svetle barve, lepi se na straniščno steno in se težko odplakne.

Kako vam prebavni encimi lahko pomagajo in katere izbrati?

Prebavni encimi vam lahko olajšajo neželene simptome, ki spremljajo vašo prebavo. Ko se odločate za kakovostne encime, izberite takega, kjer bo na ovojnini navedena encimska aktivnost, ki nam pove, koliko lahko encim »prebavi« v določenem času, kar je resnično merilo za njegovo delovanje. Na primer oznaka amilaza 40,000 DU vam bo povedala več kakor amilaza 400 mg, zato ker obstaja več različnih tipov amilaz z različno aktivnostjo. Enote za aktivnost encima so specifične za posamezen encim (npr. HUT, PU, CU, ALU). Na internetu ali v literaturi lahko pogledate, kako je označena aktivnost za posamezen encim in okvirne vrednosti, ki so zaželene za pozitivne učinke. Prebavni encimi so lahko živalskega izvora – ti so aktivni v alkalnem pH območju v tankem črevesu, med 7,2 in 9,0. Tabletka s takšnimi encimi mora imeti gastrorezistentni ovoj, ki prepreči želodčni kislini, da bi uničila encime. Na trgu najdemo tudi encime rastlinskega izvora. Veliko jih imata ananas in papaja (vsebujeta encima papain in bromelain), dosti pa jih proizvajajo tudi različne glive in bakterije in ti so stabilnejši v širšem pH območju, med 3,0 in 11.

Ali obstajajo študije o prebavnih encimih in kakšni so rezultati?

Narejenih je bilo kar nekaj študij, kjer so dokazali ugodne učinke prebavnih encimov. Olajšali so napihnjenost, vetrove in ostale gastrointestinalne težave pri ljudeh, ki nimajo bolezni trebušne slinavke. Študija o pozitivnih učinkih encima laktaze na laktozno intoleranco je bila prav tako uspešna. Zanimiva je bila študija, kjer so dodajali prebavne encime oskrbovancem doma starejših poleg rednih obrokov in izboljšala se je absorpcija beljakovin v primerjavi s kontrolno skupino. Encimi so seveda prisotni tudi v drugih procesih v našem telesu in tako so nekatere študije pokazale, da lahko pomagajo tudi pri različnih vnetjih, mišični bolečini, osteoartritisu itd. Za sistemski učinek je izjemno pomembno, da ima tableta gastrorezistentno oblogo. Encimi iz skupine proteaz bi lahko pomagali tudi pri sinusitisu in okrevanju po operaciji. Študija z encimom natokinaze (pridobljen iz bakterije Bacillus subtilis med procesom fermentacije soje) je pokazala, da se je pri bolnikih z nekontroliranim krvnim tlakom (od 130 do 159 mmHg) po 8 tednih jemanja zmanjšal tlak za 5,55 mmHg do 2,84 mmHg).

Kako jemati prebavne encime?

Encime za izboljšanje prebave je potrebno jemati tik pred ali med obrokom. Če jemljete encime za drug namen, jih morate vzeti na prazen želodec, najmanj 30 minut pred obrokom.

Vira: https://www.consumerlab.com/reviews/digestive_enzyme_supplements/digestive-enzymes/, 7.7.2020

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5372539/

Tjaša Cevzar, mag.farm.

Lekarna Pušnik Trbovlje