Nande Razboršek


Neizrabljen se bom preselil

Neizrabljen se bom preselil

med vrbe žalujke

ki bodo šumele enako

kot če bi rasle ob potoku

Niso dolžne

da neprestano žalujejo

Nihče ne vzkali samo za žalost

Vrbe žalujke

ob meni šumite veselo

ne bom ne slišal

ne čutil


Foto: MP Večnost


Nande Razboršek (njegovo pravo ime je bilo Fortunat) se je rodil leta 1932 v Polšinah pri Trojanah. Na OŠ v Toplicah v Zagorju je poučeval slovenski jezik in književnost. Od 1982 do 2004 leta, ko se je upokojil, je bil direktor Delavskega doma Zagorje. Bil je vsestranski kulturni delavec, priložnostni pesnik in pisatelj. Ukvarjal s pisanjem satiričnih basni, podlistkov v stanovskem časopisu Prosvetni delavec, objavljal je tudi v Pavlihi. Veliko je pisal za različne gledališče uprizoritve. Besedila z likovnega področja so bila objavljena v številnih zloženkah, s prispevki je sodeloval pri monografijah in zbornikih (Tone Leskovšek, 40 let Slikarske kolonije Izlake – Zagorje, Prešernovi nagrajenci Slikarske kolonije Izlake – Zagorje,  50 let Glasbene šole Zagorje : 1946-1996) ter drugih knjigah in brošurah (Drobni spomini na veliko vojno : 1914-1918, Zagorski oktet : 20 let, Zagorsko steklo, Najlepši čas, mladosti čas!: petnajst revij slovenskega mladinskega zborovskega petja v Zagorju ob Savi : 1968-1996, Čemšenik: okolje prijaznega turizma, Delavski pihalni orkester Zagorje : 1861-1991). Uredil je prvo zasavsko upokojensko pesniško zbirko Večerna rosa in napisal brošuro o zagorskih čebelarjih.

Bil je pisec glasbenih besedil, ki so jih uglasbili skladatelji zabavnih in narodnozabavnih melodij. Sodeloval je z ansamblom Zasavci, ansamblom Francija Lipičnika, z Igorjem Podpečanom ter drugimi. V Sepetovo melodijo za radijsko Prizma optimizma je prispeval okoli 70 besedil o različnih krajih po Sloveniji. Nekatera njegova glasbena besedila so bila nagrajena. 40 let je bil predsednik Slikarske kolonije Izlake – Zagorje, sodeloval je pri mnogih likovnih in drugih razstavah v Delavskem domu Zagorje in v Medijskih toplicah. Umrl je leta 2010, pokopan je v Šentgotardu pri Trojanah.

Žal za časa življenja ni izšla nobena samostojna pesniška zbirka Nandeta Razborška, niti niso v knjižni izdaji zbrani njegovi drugi teksti, kar je prav gotovo velika škoda. Nekaj njegovih pesmi je izšlo v pesniški zbirki Šlemunga (še pesmi Vlada Garantinija in Vlada Poredoša). Ob 60 letnici Delavskega doma Zagorje, ki ga je tako dolgo vodil, je izšla njegova monografija, ki jo je napisal pisatelj in publicist Roman Rozina. V njej je objavljenih tudi precej Nandetovih pesmi, tudi pesem Neizrabljen se bom preselil.