Migrena je vrsta glavobola, pri katerem je bolečina zelo huda, spremljajo pa jo tudi drugi znaki kot so slabost ter občutljivost na svetlobo in zvok. Praviloma se pojavi utripajoča bolečina na eni strani glave, ki jo lahko spremlja slabost, bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, zvoke, vonje. Migrenski napad lahko spremljajo tudi motnje razpoloženja, depresivno počutje, motena koncentracija, utrujenost. Obstajata dva tipa migrene – z avro in brez avre. Brez avre je pogostejša oblika migrene.
Kaj sploh je migrena?
Migrena spada med najpogostejše oblike glavobola po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo uvršča na tretje mesto najpogostejših zdravstvenih težav in na drugo mesto najpogostejših nevroloških motenj, ki otežujejo zmožnost dela oz. vsakodnevnih dejavnosti in močno vplivajo na kakovost življenja.
Ocenjuje se, da ima kar 12% oseb težave z migreno. Najpogosteje se pojavi med 30 in 39. letom starosti, prizadene pa lahko vse starostne skupine – tudi otroke. Pogosteje prizadene ženske. Napad lahko traja do tri dni – pri nekaterih posameznikih pa celo do 7 dni.
Sprožilci
Najpogostejši sprožilci so: stres, spremembe spalnih navad in nihanje estrogena v menstruacijskem ciklusu. Migreno lahko sproži tudi določena hrana: (staran) sir, jogurt, čokolada, mononatrijev glutamat (MSG – v živilski industriji se uporablja kot ojačevalec okusa »umami«, najdemo ga pa tudi v paradižniku, siru in drugih živilih).
Svetuje se izogibanje sprožilcem, higiena spanja (redni odhodi v posteljo in vstajanje), redna telesna dejavnost, redni obroki in vaje za sprostitev. Tekom migrenskega napada lahko pomaga lahko tudi počitek v temnem prostoru.
Dnevnik migrenskih glavobolov
Za prepoznavanje sprožilcev in sledenje migrenskim napadom se svetuje vodenje »migrenskega« dnevnika. Z zapisovanjem podrobnosti o migrenskem napadu pomagate zdravniku pri postavitvi diagnoze, vam pa prepoznavo sprožilcev, podatkov o zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki so vam pomagali, poleg tega pa iz dnevnika lahko razberemo vzorec migrenskih napadov.
Dnevnik naj vsebuje datum, dan v tednu, trajanje napada, oceno bolečine (npr. zmerna, močna, zelo močna ali pa bolečino ocenimo z lestvico od 1-10, pri čemer je 10 najmočnejša bolečina, ki si jo predstavljate), ostale simptome, ki spremljajo napad, zdravilo ki ste ga vzeli (vključno z jakostjo in številom odmerkov). V dnevnik označite oz. zapišite vse, kar se vam zdi pomembno in bi vam ali zdravniku lahko pomagalo pri nadaljnji obravnavi. Primer dnevnika lahko najdete na tej povezavi.
Prehranska dopolnila
Glede na klinične študije lahko kot preventiva pred migrenskimi glavoboli pomaga magnezij, koencim Q in riboflavin (vitamin B2). Pomanjkanje vitamina D lahko vpliva na pogostost migrenskih napadov. V kliničnih študijah sicer niso dokazali učinkovitosti uživanja ingverja, po poročanjih bolnikov pa lahko pomaga pri zmanjševanju slabosti tekom napada. Nekateri bolniki pričajo tudi o učinkovitosti zapestnih trakov proti slabosti, ki delujejo na osnovi akupresure – NeiKuanove točke.
Če imate predpisana zdravila za migreno, svetujemo previdnost pri sočasnem odmerjanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo ginko, ingver, šentjanževko in velike odmerke česna.
Zdravila brez recepta
Osebe z migrenskimi napadi najpogosteje najprej posežejo po nesteroidnih antirevmatikih (NSAR), ki jih lahko kupijo brez recepta v lekarni. Dolgotrajna uporaba NSAR (več kot 10 dni na mesec, tri mesece zapored) lahko povzroči »obrat« in posledica je glavobol zaradi zdravil. Po detoksifikaciji se frekvenca napadov močno zmanjša.
Glavoboli so le redko znak hudega obolenja, svetuje pa se posvet z zdravnikom, če jih spremlja občutek, da ste bolni, jih ne odpravi zdravljenje z zdravili, vas onemogočajo pri vsakdanjih opravilih ali povzročajo odsotnost z dela.
Vsak ima drugačne izkušnje z migreno in zdravili za zdravljenje migrene. Pred začetkom in ukinitvijo terapije se svetuje posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
Za vse nasvete smo vam na voljo v naši lekarni.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
Lekarna Pušnik Trbovlje
