Ali ste že kdaj po dolgem dnevu v službi prišli domov in še doma premlevali o delovnih obveznostih, ali pa o pogovoru, ki ste ga imeli z nadrejenim? Če se vam to pogosto dogaja, ste morda nagnjeni k nižji stopnji miselnega odklopa od dela.
Miselni odklop od dela se nanaša na miselno oddaljenost od dela, delovnih obveznosti in delovnega okolja nasploh. Pri miselnem odklopu od dela tako ne gre le za fizično oddaljenost iz delovnega mesta, temveč tudi za to, da službe ne nesemo domov.
Zakaj je miselni odklop od dela sploh pomemben?
Morda že intuitivno predvidevate, da je miselni odklop od dela pomemben za blagostanje posameznika. Osebe, ki kažejo večjo stopnjo tega odklopa, so lahko tudi manj čustveno izčrpane. Nižja stopnja miselnega odklopa pa se povezuje z občutki napetosti, utrujenosti in s težavami s spanjem. Taki posamezniki lahko občutijo tudi preobremenjenost, razburjenost in nizko stopnjo motivacije za delo. Seveda pa se to ne kaže zgolj v prostem času, ampak se lahko izraža tudi med delom.
Za delovno učinkovitost in zavzetost naslednji teden se je pokazalo, da je najboljša srednja mera miselnega odklopa od dela. Tako minimalen kot maksimalen odklop od dela pa se negativno povezujeta z delovno uspešnostjo in zavzetostjo. Kar kaže na to, da se nam od dela ni potrebno nujno 100% odklopiti, kar je prikazano tudi na spodnjem grafu.
Graf prirejen po: Fritz idr. (2010).
Kako lahko povečamo miselni odklop od dela?
- Bodite fizično aktivni
- Ukvarjajte se z aktivnostmi, ki so vam všeč in vas sproščajo (hobiji, druženje s prijatelji, ustvarjalne aktivnosti …)
- Ukvarjajte se z aktivnostmi, ki od vas zahtevajo miselno vključenost (reševanje križank, branje knjige …)
- Omejujte službeno komunikacijo v prostem času
- Omejujte delo na delovnih nalogah v prostem času
- Tehnike za preusmerjanje pozornosti so lahko še posebej koristne, kadar se v mislih »zaciklamo« in jih ne znamo prekiniti:
- Miselne vaje, ki od nas zahtevajo neko mero napora (npr. odštevanje od 1000 po 7, poštevanka števila 12, naštevanje vseh živali na določeno črko)
- Tehnike sproščanja – poznamo več tehnik sproščanja, ki jih izvajamo tudi v delavnici v okviru Centra za krepitev zdravja. Več o tehnikah sproščanja si lahko preberete tudi na: https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/
Alenka Razboršek, magistrica psihologije, zaposlena v Centru za krepitev zdravja, ZD Trbovlje.
Viri:
Fritz, C., Yankelevich, M., Zarubin, A. in Barger, P. (2010). Happy, healthy, and productive: The role of detachment from work during nonwork time. Journal of Applied Psychology, 95(5), 977–983. https://doi.org/10.1037/a0019462
Karabanski, T., Haun, V. C., Nübold, A., Wendsche, J. in Wegge, J. (2021). Interventions for improving psychological detachment from work: A meta-analysis. Dostopno preko: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34096763/
Razboršek, A. (2021). Miselni odklop od službe in vloga nadrejenega. Dostopno na: https://psihologijadela.com/2021/03/15/miselni-odklop-od-sluzbe-in-vloga-nadrejenega/
Sonnentag, S. in Kruel, U. (2007). Psychological detachment from work during off-job time: The role of job stressors, job involvement, and recovery-related self-efficacy. Dostopno preko: https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/13594320500513939#:~:text=Psychological%20detachment%20refers%20to%20an,”switch%20off”.
Sopčić, B. (2020). Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76772&lang=slv
PR objava
