Gordana Vranešič je na čelu trboveljskega vrtca od leta 2004. A na vrteških hodnikih jo najdemo že precej dlje. Leta 1977 se je kolektivu Vrtca Trbovlje namreč pridružila kot vzgojiteljica. V svoji karieri se je poleg vzgojiteljstva ukvarjala z marsičim – bila je vodja vrteških enot, vodja malih šol, 10 let je vodila zdravstveno kolonijo, kamor so otroci hodili letovat, pa tudi predavala je, kar sicer še vedno počne.
Za vlogo starša samo tečaj
Vranešičeva je bila nad poklicem vzgojiteljice navdušena že v mladih letih, ko je večkrat pazila kakšnega otroka. Ljubezen do otrok jo je po srednji šoli vodila na višješolski študij vzgojiteljstva, kasneje pa še na visokošolskega. Vedno je, pravi, iskala nove izzive in tako je med drugim postala tudi vodja metodologije Korak za korakom, ki so jo leta 1996 pripeljali v Zasavje. To je metodologija, osredotočena na otroka, pri kateri sodelovanje družine predstavlja pomemben del. Zaposleni v Vrtcu Trbovlje se trudijo nuditi staršem pomoč, da se na tem področju opolnomočijo. »Vedno pravim: ‘Za vsako delo se šolaš tri, štiri leta ali celo več, za vlogo starša opraviš pa samo tečaj,’« pove Vranešičeva in doda, da za opolnomočenje staršev skrbijo s srečanji, pogovori, s svetovanjem.
Kot dolgoletna vzgojiteljica in ravnateljica Vrtca Trbovlje se Vranešičeva spominja marsičesa, tudi časov, ko je bil vrtec v krizi. Leta 2000 so namreč uvedli devetletko. To je, skupaj z brezposelnostjo staršev, ki si vrtca niso mogli privoščiti, in brezposelnostjo starih staršev, ki so lahko otroke pazili, povzročilo, da se je število vpisanih v vrtec skoraj prepolovilo. Zato je bilo treba, pove Vranešičeva, ponovno prepričati starše, da je dobro, da svoje otroke vključijo v vrtec. V času njenega ravnateljevanja se je število oddelkov s 17 povečalo na 29 – danes to pomeni, da je v trboveljski vrtec vključenih 75 odstotkov najmlajših prebivalk in prebivalcev občine. »Glede na finančno stanje v občini,« pokomentira, »je to dobro.« Kot ravnateljica se je poleg otrok vedno zavzemala tudi za zaposlene. Prizadevala si je ustvariti dobre pogoje zaposlovanja, ker, kot pravi, »nezadovoljen človek ne more dobro delati«.
Nagrajena za svoje delo
Njeno dobro delo pa so prepoznali tudi v Združenju ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije ter ji zanj podelili nagrado oziroma priznanje. Dobitniki morajo biti dejavni člani združenja, v vzgoji in izobraževanju zaposleni najmanj 20 let, vrtec ali šolo uspešno voditi vsaj tri mandate, v času vodenja pa mora ustanova doseči vidne uspehe na pedagoškem, organizacijskem, programskem, tehnološkem, inovacijskem ali mednarodnem področju. In kaj priznanje pomeni za ravnateljico vrtca oziroma šole? »Da so v kolektivu zaznali dobro delo,« pove Vranešičeva – kandidata namreč lahko predlaga tudi vzgojiteljski oziroma učiteljski zbor, ki ga predlagani ravnatelj vodi. Vranešičevi priznanje pomeni tudi, pravi, »priznanje ob zaključku kariere«.
Karierna pot Gordane Vranešič se bo naslednje leto, ko se bo iztekel njen tretji petletni mandat, končala. Na vprašanje, koga si želi za svojega naslednika, odgovori, da o imenih ne razmišlja. Da podpira vsakogar, ki ima željo in ustrezne pogoje. Želi pa si, da bi imela ta oseba vizijo, kako zavod peljati še naprej, ga obdržati in povzdigniti še višje. Da pa mora biti v prvi vrsti, z veliko začetnico, Človek. Kajti, »če bo Človek, bo razumel otroka, starše, zaposlene in bo znal med ljudmi vzpostaviti dobro vez.« Novega ravnatelja oziroma ravnateljico bodo izbrali ljudje. »Jaz se bom iz te stavbe umaknila,« pove Vranešičeva.
Ne bo pa se umaknila z nekaterih drugih področij, kjer je še vedno aktivna. Tako računa na to, da bo še naprej sodelovala s Pedagoškim inštitutom Ljubljana in Zasavsko ljudsko univerzo. Da je ta odločitev pravilna, jo bo, tako pravi, opominjalo tudi priznanje: »Spominjalo me bo, da je še nekaj modrosti v meni in, da je prav, da jo delim z drugimi.«
Martina Drobne