Današnji dan je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Tudi starejši imajo pravico živeti v miru in varnem okolju. Imajo pravico do življenja brez nasilja.
Starost naj bi bila obdobje, ko ima človek več časa zase, lahko se posveti aktivnostim, ki se jim prej ni utegnil, predvsem pa naj bi v tem življenjskem obdobju preživljal čas med svojimi domačimi ali prijatelji čimbolj polno in kakovostno. Vendar temu marsikdaj ni tako. Tudi starejši so pogosto žrtve različnih oblik nasilja oziroma zlorab.
»Zloraba starejših oseb je posamičen dogodek, ponavljajoča se dejanja ali opustitev ravnanja, ki se dogaja v medsebojnih odnosih, ki temeljijo na zaupanju in ki povzročajo bolečino in vznemirjenje starejše osebe.« (WHO)
Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok.
Nasilje v družini je:
- nesprejemljivo in prepovedano;
- kršenje človekovih pravic in je kaznivo dejanje;
- zloraba moči in pomeni izrazito neenakovreden odnos, s katerim žrtev doživlja ogroženost in se jo spravlja v podrejen položaj;
- namerno, nadzorovano, razumno, zavestno, predvidljivo in običajno večkratno vedenje s katerim želi povzročitelj nasilja žrtev nadzorovati ter si pridobiti moč in kontrolo nad njo;
- nasilje se stopnjuje po pogostosti in intenzivnosti. Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja – nikoli ni kriva žrtev;
- za nasilje ni opravičila.
Ugotovitve CSD
Na Centru za socialno delo Zasavje (v nadaljevanju CSD) ugotavljamo, da so najpogostejše oblike nasilja v družini nad starejšimi:
– zanemarjanje – opuščanje dolžne skrbi;
– psihično nasilje – zmerjanje, poniževanje, žaljenje;
– fizično nasilje – klofutanje, lasanje in udarci;
– ekonomsko nasilje – kraja denarja, zloraba bančne kartice, prisila k podpisu pogodbe in/ali oporoke.
Vloga CSD pri obravnavi nasilja v družini je v prvi vrsti nudenje svetovalne pomoči žrtvi, prav tako pa tudi osebi, ki povzroča nasilje pri spreminjanju vedenjskih vzorcev, z namenom prekinitve nasilnega odnosa. Cilj svetovalne pomoči je odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost z odpravo vzrokov oz. okoliščin, zaradi katerih prihaja do nasilja.
Zamolčano nasilje
Na CSD opažamo, da gre pri nasilju nad starejšimi za veliko neodkritega, zamolčanega in neprijavljenega nasilja. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani svojih otrok, vnukov, sorodnikov, … težko spregovorijo. Strah, nemoč in sram jim preprečujejo, da bi spregovorili o nasilju, saj se bojijo, da bi razkritje, da so žrtev nasilja s strani svojcev, utegnilo povečati njihovo ogroženost in stisko (npr. kaj bodo rekli drugi, strah pred odhodom v institucijo, da jim nihče ne bo verjel, da se bo nasilje samo stopnjevalo, da ne bodo imeli koga, ki bi za njih skrbel, da bo njihov najbližji kaznovan in nenazadnje tudi dvom, da se bo kaj izboljšalo).
Nasilje se dogaja največkrat doma, v partnerskih ter sorodstvenih odnosih in tam, kjer so starejši v odvisnem odnosu od svojih skrbnikov, negovalcev, torej v okolju, kjer bi se moralo starejšim zagotoviti nego, skrb, razumevanje, potrpežljivost in pomoč.
Pomembno je, da žrtev ali okolica prepozna nasilje, ki se vrši nad nekom in da se ga prijavi na policijo ali na CSD.
Kam po pomoč?
Če doživljate nasilje v družini, pokličite:
– policija 113;
– na Center za socialno delo Zasavje: Enota Hrastnik (03 564 27 70), Enota Trbovlje (03 777 33 06), Enota Zagorje ob Savi (03 566 02 40);
– nujna medicinska pomoč 112 ali na osebnega zdravnika;
– nevladne organizacije.
Ustavimo nasilje- skupaj zmoremo!
Marjana Milek Ogrinc, CSD Zasavje
Foto: arhiv Savus
