»Na koncu se pogosto izkaže, da za lažjo dosego cilja izberem najtežjo pot. A ta izbira ne ostane brez plačila. Toliko večje je zadoščenje ob končnem uspehu. Kakršnem koli. Torej mogoče to res niso konci. Da so samo začetki nečesa novega. Pa to še ne pomeni, da bom odslej redna udeleženka vsega mogočega in manj mogočega pod zemljo. Sploh ne.
Še vedno pa sem trdno prepričana, da je bolje v krvi namesto alkohola imeti par meric smeha, pa čeprav te navadno rezultirajo v vedno novih gubah. Ampak dokler so smejalne, so na mojem obrazu dobrodošle kadar koli. Odločila sem se namreč, da bo (vsaj) v naslednjih nekaj dneh čas za pogovor samo o dobrih, radostnih stvareh. Prva moja misel ob tem pa – če že črnih skrinjic ni v jami, so pa kuolmkište sigurno. 😉 In namesto na radiju ravnokar slišane Čiste jebe je čas za Dan D. »Danes misli samo pozitivne misli …«.
To med drugim piše Barbara Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
ZT
