V Trbovljah so v letu 2019 skušali zmanjšati stroške, je povedala županja Jasna Gabrič in dodala, da je bila v letu 2019 večina projektov sofinancirana še iz drugih virov.

Zaključili so pet let trajajočo investicijo v OŠ Ivana Cankarja, končana pa je tudi nova prometna ureditev čez hrib. Lotili so se obnove pokopališča, prihodnje leto bodo izvedli še drugo fazo. V okviru projekta Interreg Slovenija-Hrvaška so prenovili plato pred pošto in odprli Pobeg iz rudnika.

Občino v prihajajočem letu čakajo štirje zahtevni projekti: več kot dva milijona evrov vredna posodobitev industrijske cone Nasipi, zasavski podjetniški inkubator, za katerega bodo porabili več kot milijon in pol, ravno toliko vredne kolesarske površine in urejanje kanalizacije. »Ta investicijski cikel bo eden največjih v zadnjih desetih letih,« pravi županja. Poleg tega bodo drugo leto uredili štiri postaje za izposojo električnih koles, urejali pa bodo tudi parkirišča na železniški postaji.

Predloge za projekte med drugim dobivajo tudi preko socialnih omrežij. »Tudi to je neke vrste participatorni proračun,« pravi županja, »in, če imajo prav, se trudimo predloge uresničiti.« Tako bodo uredili športne površine ob OŠ Tončke Čeč. Na platoju na Plevčkovem hribu bodo postavili manjši amfiteater, tako da bo prostor služil tudi kot učilnica na prostem. Za šolarje pa so skrbeli tudi v letu 2019. Uredili so varno šolsko pot od zgornjega Mercatorja do Zavarovalnice Triglav.

Ena od težav, s katerimi se je občina soočala v letu 2019, je bil Ceroz. Županja še vedno vztraja pri izstopu občine, kritična je do načina, kako so se v preteklosti reševali problemi, povezani z odlaganjem odpadkov: »Revizorji so napisali, mislim, da leta 2016 ali 2017, da je vodstvo Občine Hrastnik opozorilo, da je treba nujno ukrepati. Nas, kot največje lastnike, ni o tem obvestil nihče, pa smo spraševali, ali je kaj narobe. Eni pravijo, da je v smeteh denar, mi pa smo z njimi naredili izgubo. Hvalili smo se, kako imamo nižje položnice, danes pa se zaradi tega tepemo po glavi.«

Druga težava so bili gasilci. Županja je še vedno prepričala, da so z reorganizacijo ravnali prav. »Če bi bilo to zasebno podjetje, bi ga zaprli dosti prej,« trdi, »pot je peljala v smeri, da bi imeli v Gasilskem zavodu zaposlenih veliko gasilcev, ki bi goli tekli na intervencije. Pet let nazaj smo za več ljudi dajali manj denarja kot danes.« Sredstva, ki jih bodo na račun ukinitve Gasilskega zavoda na občini prihranili, bodo še vedno namenili gasilstvu – le, da jih bodo namesto za plače porabili za obnovo gasilskega doma in nakup nove opreme.

Martina Drobne

Foto: arhiv Savus