Tokrat o fuzbalu na tisoč in en način. Pa o kratkem, na katerega bi se lahko vsaka navadila. Delovnem tednu namreč. O jamatlonu pa na en način – bojazen je še vedno naseljena v telesu bodoče jamatlonke.
»In ker potomke še nekaj časa ne bo domov, da bi seveda vestno pospravila, kar pred počitnicami ni zmogla, sem 48 centimetrov knjig v njene sobane pospravila sama. Naj bo, častim. In med temi centimetri mojo pozornost pritegne luštna naslovnica. Zadnja slišana – zgodba o pragradniku in njegovih potomcih gradnikih. A kdo so to? Ja, krti, kdo neki. (Rovo)kopači. Tale ta mlajši Suhodolčan je hudo navihan pisatelj. Njegove humorne zelo rada bere mala, njegove hudomušne iz živalskega v naš svet preslikane prispodobe pa rada poslušam tudi mati. Seveda v tej izdaji Živalskih novic tematika genau zame. Podgane in krti. Ampak tokrat se ne dam. Je pa bilo dovolj, da sem skupaj z 20 mišičnjaki na travi, začela iskati tudi sama – dober uržah za it v jamo.«
Vsak dan lahko spremljate blog Barbare Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
