Slavko Hlastan je eden redkih Trboveljčanov, ki je nastopil na Olimpijskih igrah. In ne samo to, bil je celo blizu kolajne, saj je v disciplini skok čez konja na šir brez ročajev osvojil najbolj nehvaležno četrto mesto. Z vrsto takratne Kraljevine SHS je na neuradnem svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto.
Slavko Hlastan se je rodil 28. decembra 1897 v Trbovljah. Hlastan se je šolal v Krškem, kjer je začel telovaditi, po prvi svetovni vojni pa je s telovadbo nadaljeval v Trbovljah. Leta 1922 se je udeležil tekmovanja Mednarodne gimnastične zveze v Ljubljani, ki je bilo enakovredno svetovnemu prvenstvu. Z jugoslovansko vrsto je osvojil drugo mesto. V reprezentančni vrsti so tekmovali še Stane Derganc, Leon Štukelj, Peter Šumi, Vladimir Simončič in Stane Vidmar.
Leta 1924 je zastopal tedanjo državo, Kraljevino SHS, na olimpijskih igrah v Parizu in v skoku čez konja na šir brez ročajev osvojil četrto mesto. Četrto mesto je osvojila tudi jugoslovanska vrsta v ekipnem mnogoboju. V njej so bili še Albert Poženel, Leon Štukelj, Janez Porenta, Stane Derganc, Miha Oswald, Jože Primožič, Rastko Poljšak in Stane Žilič. Hlastanovi rezultati na Olimpijskih igrah: skok čez konja (62.), bradlja (36.), drog (38.), krogi (38.), konj z ročaji (36.), plezanje po vrvi (66.), konj na šir (4.), skupno v posamični konkurenci (44.).
Leon Štukelj je menil, da je bil Hlastan največji talent med takratnimi telovadci, ki bi bil z več treninga najboljši v vseh disciplinah.
Po letu 1924 se je umaknil iz tekmovanj in deloval kot načelnik trboveljskega športnega društva Sokol. Hlastan ima še danes posebno mesto v spominski sobi v domu Partizan v Trbovljah, nekdanjem Sokolskem domu, ki je spominska soba uspešnih trboveljskih telovadcev. Umrl je 15. decembra 1980 v Trbovljah.
Savus
Foto: CZ.si
Viri in literatura
Roman Rozina (2006): Zasavski rokovnik. Zagorje ob Savi, RCR.
Wikipedia
Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjskozasavski.si, 2014
Žiga Blaj, Slavko Hlastan in poletne olimpijske igre 2024
Foto jugoslovanske vrste: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
