Na današnji dan leta 1995 je umrl eden svetovno najbolj znanih Zasavcev, Ladko Korošec. Zagorjan je eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev, vedno srčno povezan tudi s svojim rojstnim Zagorjem. »Če sem le mogel, sem se odpeljal domov v Zagorje. Vsako leto pa sem šel na občni zbor »Loškega glasu«. Nikoli nisem pozabil pevcev rudarjev, saj sem pri njih začel svojo pevsko pot,« je rad dejal Ladko Korošec.
Težka mladost
Ladko Korošec, se je rodil 3. avgusta 1920 v Zagorju kot peti sin Jožefe in Alojzija Korošca. Rodil se je v glasbeni družini, oče je igral več inštrumentov, vodil rudarsko godbo, imel dva ansambla in skladal pesmi. Mama iz glasbene družine Hace je igrala harmonij. Oče ga je kot triletnega dečka postavil med godbenike, da je v rudarski uniformi sodeloval v paradi in igral na mali boben. Očeta je izgubil, ko je bil star 4 leta. Imel je težko mladost in pridno mamo, ki je šolala vseh pet fantov. Brat Vekoslav ga je na željo mame kot desetletnega dečka odpeljal v Ljubljano, da je nadaljeval šolanje.
Študij in začetek kariere
Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betetu, poleg petja pa je obiskoval tudi dramsko šolo. Že v mladosti je sodeloval v amaterskih gledališčih. V času študija je začel nastopati v ljubljanski Drami, kasneje (1941-71) je bil angažiran v Operi SNG kot solist in prvak opere.
Najprej je postal dramski igralec in potem pevec. Ne navaden pevec – postal je operni pevec svetovnega slovesa. Basist, ki ni nastopal le na dveh celinah sveta, na Antarktiki in Avstraliji. Nastopal je na opernih odrih velikih dvoran v velemestih, na malih odrih vaških kulturnih domov in v šolah s samo enim motivom: »Pel bom, dokler bom živel!«
Izjemne vloge
Ladko ni bil le velik pevec, bil je tudi velik igralec, saj so bili vsi njegovi liki naravnost resnični in kot bi bili izrezani iz življenja. V času svojega delovanja je ustvaril več kot 100 glavnih vlog. Svet je spoznal in si zapomnil Ladka Korošca po vlogah, kot so: Don Bartolo (Seviljski brivec), Kecal (Prodana nevesta), Varlam (Boris Godunov), Leporello (Don Juan), Skula (Knez Igor), Kralj Treff (Zaljubljen v tri oranže), Sparafucil (Rigoletto), Marko (Ero z onega sveta), Sancho Pansa (Don Kihot) in Hovanski (Hovanščina).
Koncertni pevec
Nastopal je tudi kot koncertni pevec, veliko je gostoval, tudi v tujini. Korošec ima registriranih 2785 nastopov v dramah, operah in na koncertih doma in po svetu. Poslušalcem se je najbolj vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog (npr. Kecal v Prodani nevesti, don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, don Pasquale v istoimenski operi …) Mednarodno zelo odmevno je bilo njegovo sodelovanje z basistom Miroslavom Čangalovićem v Massenetovi operi Don Kihot.
Trikratni dobitni Prešernove nagrade
Korošec je trikratni dobitnik Prešernove nagrade (1949, 1959 in 1978). Leta 1988 je prejel še dve pomembni priznanji: Bettetovo nagrado in Zlato Liro, najvišje priznanje zveze združenje glasbenih umetnikov Jugoslavije. Priznanje so mu podelili na slovesnosti v Ljubljanski Operi. O svojih gostovanjih je leta 1973 napisal knjigo spominov Na tista lepa pota. Umrl je 29. marca 1995 v Ljubljani.
Po njem se imenuje Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. V Zagorju deluje tudi ustanova Fundacija Ladko Korošec. Ustanova zbira in dopolnjuje dokumentacijo o življenju in delu opernega pevc, vzpostavlja fotografski, fonografski, video in drug arhiv, izvaja kulturno umetniške programe.
Zagorjani ga niso pozabili
V Weinbergovi hiši v Zagorju so uredili spominsko sobo Ladka Korošca. Zasnovana je kot multimedijski prostor ki ga zapolnjujeta slika in glas nesmrtnega slovenskega opernega 
pevca in igralca. Obiskovalci lahko virtualno prisotnost umetnika podoživijo ob razstavljenih osebnih predmetih, kot so očala, njegova knjiga Na tista lepa pota in nepogrešljiva kamera, s katero je filmal svoja potovanja. Soba je opremljena tudi s Koroščevo figuro v kostumu Kecala ter fotografskimi reprodukcijami.
Ustanova Fundacija Ladko Korošec je leta 2010 izdala knjigo o Koroščevih najpomembnejših opernih vlogah z naslovom Pel bom, dokler bom živel … Leta 2020 pa je v sodelovanju z Občino Zagorje ob 100 letnici rojstva izdala ponatis knjige Ladka Korošca Na tista lepa pota.
V knjigi, izdani leta 2015, Ladko Korošec – življenje umetnika sta avtorja Marko Košir in Peter Bedjanič natančno opisala umetnikovo pot. Knjiga ima tudi CD z arijami in dueti. Veliko je o svojem življenju in o nastopih po svetovnih opernih odrih Ladko zapisal v svoji knjigi Na tista lepa pota, ki je izšla leta 1973.
Pojasnilo
Bralkam in bralcem se opravičujemo, ker smo navedli datum smrti 29. marec 1995. V večini virov je naveden datum smrti Ladka Korošca 21. marec 1995. Nekateri viri pa imajo zapisan tudi datum 29. marec, ki je očitno napačen. Podatke smo povzeli tokrat po napačnih virih. Na spletu smo zasledili še datum 20. marec. 20. marca leta 1995 je namreč STA objavila naslednjo novico: “Ljubljana, 20. marca – V Ljubljani je danes zjutraj za posledicami kapi umrl znameniti slovenski operni pevec, basist Ladko Korošec, so sporočili sorodniki.” Ker je v večini najbolj verodostojnih virov zapisan datum 21. marec, bomo odslej ta datum upoštevali tudi na Savusu. Hvala še enkrat in opravičilo vsem bralkam in bralcem.
Savus
Foto: Fundacija Ladko Korošec
Viri in literatura
Ladko Korošec: Na tista lepa pota, Ljubljana 1973
Marko Košir in Peter Bedjanič, Ladko Korošec – življenje umetnika, 2015
Pel bom, dokler bom živel, Ustanova Fundacija Ladko Korošec, Kisovec, 2010
Osebnosti, Ljubljana 2008
Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, Ljubljana 2011
Križnar F.: Sto slovenskih glasbenikov, Ljubljana 2002
Kuret P.: Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana 2005
Lipec Janez, Fundacija Ladko Korošec, 2020, Zapis ob 100 letnici rojstva Ladka Korošca
Wikipedija
Kurež Urška, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi, Celjskozasavski.si, 2017
