Hrastničan Josip Brinar je posebej pomemben kot pisec prvih slovenskih učbenikov, domoljub, pisatelj za mladino, pisec znanstvenih spisov in izjemen pedagog ter ravnatelj. V pedagoških revijah je objavljal članske o mladinski književnosti, eksperimentalni in socialni pedagogiki. Pripravil je vrsto osnovnošolskih učbenikov. Brinar je umrl na današnji dan leta 1959.
Mladost
Josip Brinar se je rodil 1. novembra 1874 v Studencih v Hrastniku. Izhajal je iz stare kmečke rodbine Jeranov (pisateljski psevdonim Josip Jeranov). Mladost je preživljal na bregovih nad Studenci, kjer je pasel in se srečal s skrivajočimi se rudarji, ki so jih orožniki in vojaki lovili po okolici Hrastnika po veliki rudarski stavki. Takrat se je zbudilo v njem sočustvovanje s preganjanimi in zatiranimi ter odpor zoper krivico in nasilje.
Učiteljišče in prve zaposlitve
Učitelj Vodušek ga je navdušil za na učiteljišču v Mariboru. Bil je vztrajen učenec, dober v šoli, nekaj časa mu je ostajalo za inštrukcije. Slovenščino je inštruiral celo okrajnega glavarja. Prvo službo je dobil v Slovenski Bistrici, kjer je v prvem razredu poučeval okrog 130 učencev (naenkrat). Kmalu si je izprosil prestavitev v Vojnik, kjer je pričel s strokovnim študijem in pisateljevanjem. Pričel je pisati za učiteljski list Popotnik, se ukvarjati z razlago krajevnih imen, kasneje je izdal knjižico Slovarček zemljepisnih imen, njih izvor in pomen. Stalno se je spopadal z nemškutarji, bil je med pobudniki različnih slovenskih narodnih prireditev.
Breštanica
Oblast ga je premestila v tedanji Rajhenburg ob Savi. Z načelnikom postaje Podkrajškom sta bila pobudnika za spremembo imena kraja v Breštanico – po potoku. Brinar je užival v stikih s trapisti, obiskoval opata samostana trapistov na gradu in se izpopolnil v francoščini. Potem je nekaj časa služboval v Sevnici in na meščanski šoli v Krškem. Leta 1906 je postal ravnatelj prve slovenske meščanske šole v Postojni. Notranjci so ga očarali. Brinar je v tem času napisal prve slovenske učbenike, zgradili pa so tudi novo meščansko šolo. Pogosto je čas preživel na lovu, o lovu je veliko tudi pisal in objavljal.
Prva vojna
Brinar je del prve svetovne vojne preživel v avstrijski vojski na soški fronti, po vojni pa je v Celju vodil dekliško meščansko šolo. Poleg učbenikov je pričel pisati leposlovje. Brinarja so upokojili leta 1929.
Popotnik
Josip Brinar je bil tudi znan popotnik. V času učiteljevanja je s kolesom prevozil vso Slovenijo in avstrijsko Koroško. Prehodil je vse slovenske hribe, pohorsko pogorje je popisal v knjigi Pohorske bajke in povesti. Prepotoval je dobršen del Evrope, leta 1900 se je odpravil na svetovno razstavo v Pariz in se tam udeležil kongresa učiteljev iz vseh držav Evrope.
Druga vojna
Med drugo svetovno vojno je Brinar zbiral hrano za taboriščnike in jo pošiljal v Dachau. Tudi »gošarjem«, kot je imenoval partizane, je na Pohorje pošiljal različne stvari. Po vojni je nekaj časa vodil tečaje pedagogike. Umrl je 11. marca 1959 v Celju.
Pomemben mož
Josip Brinar je umrl 11. marca 1959 v Celju.
MP
Foto: Wikipedia
Viri in literatura
- Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
- Žnidar: Josip Brinar – slovenski šolnik, Hrastnik 1964
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987
Slovenski biografski leksikon
Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, Celjskozasavski.si, 2019