Ivan Šinkovec je postavljal temelje sodobnega časopisa Ljubljanski dnevnik. Vodil je tudi Delo in revijo Tovariš. Bil je eden prvih PRovcev v Sloveniji in kariero končal kot predstavnik Splošne plovbe v Ameriki.

Ivan Šinkovec se je rodil 4. maja 1921 v Zagorju ob Savi. Leta 1941 se je zaposlil v premogovniku v Trbovljah in se 1944 vključil v NOB. Med narodnoosvobodilno borbo je v Beli krajini opravil novinarski tečaj in se po vojni zaposlil v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Med letoma 1951 in 1964 je bil glavni urednik Ljubljanskega dnevnika (1951 – 1953), glavni urednik in direktor Ljudske pravice-Borbe (1953 – 1959), odgovorni urednik Dela (1959 – 1961) in glavni urednik revije Tovariš (1961 – 1964). Kot prvi urednik Ljubljanskega dnevnika je skrbel, da časopis ni bil izrazito političen: uvedel je ženski in gospodinjski kotiček, zanimivosti iz sveta …

Poklicno pot je nadaljeval v skupščini ljudske republike Slovenije, kjer je postal sekretar za informacije, takrat je bil tudi član CK ZKS. Zadnja leta je delal v gospodarstvu in bil stalni predstavnik piranske Splošne plovbe v Ameriki.

Od 1963 je bil zunanji sodelavec katedre za novinarstvo na Visoki šoli za politične vede (kasnejši FSPN in FDV). Napisal je scenarija za dokumentarna filma Vode nam bodo pokorne (1949) in Za novo zemljo in kruh (1950).

Šinkovec je umrl 23. maja 1974 v San Francisku v ZDA. Njegov sin je slovenski diplomat Matjaž Šinkovec.

Savus

Foto: Zasavski rokovnik

Viri in literatura

Roman Rozina, Zasavski rokovnik, 2006

Wikipedija