Na današnji dan leta 1903 se je v kraju L’Hôpital v Alzaciji rodil France Klopčič, jezikoslovec, zgodovinar, novinar, prevajalec, viden član revolucionarnega gibanja med obema svetovnima vojnama in vodja delavskih akcijskih čet v spopadu z Orjuno.

France Klopčič se je rodil 25. oktobra 1903 v takratni Alzaciji, ki je leta 1903 spadala še pod Nemško cesarstvo, sedaj pa je del Francije. Tam se je dve leti kasneje rodil tudi njegov brat Mile Klopčič. Leta 1909 se je družina vrnila iz Francije v Zagorje ob Savi. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je 1920 pridružil komunističnemu gibanju ter med leti 1923/1924 postal član vodstva SKOJa v Sloveniji in 1925 član centralnega komiteja (CK) SKOJa. V dvajsetih letih 20. stoletja se je preživljal s publicistiko in kot poklicni revolucionar. Objavljal je politične članke v delavskem tisku in bil med leti 1924-1926 sodelavec legalnega glasila KPJ Delavsko-kmetski list.

Ob spopadu z Orjuno v Trbovljah junija 1924 je vodil delavske akcijske čete, ki so napadle orjunaše. Od 1926-1929 je bil član vodstva KPJ v Sloveniji, od decembra 1929 do aprila 1930 tehnični sekretar skupine političnega biroja CK KPJ, ki je delovala v domovini. Zaradi delovanja v partiji je bil dvakrat aretiran in zaprt. Spomladi 1930 je ilegalno odšel v Sovjetsko zvezo. V odsotnosti ga je marca 1931 Državno sodišče za zaščito države v Beogradu obsodilo na 18 let robije. V Moskvi je obiskoval Mednarodno leninsko šolo, vendar je bil že jeseni 1930 aretiran in obdolžen protirevolucionarne dejavnosti ter dve leti zaprt. Po izpustitvi je do 1937 delal pri krajevnem časopisu v Novomoskovsku. Tu ga je zajel val Stalinskih čistk, znova je bil zaprt in nato kot kaznjenec poslan v Gulag ob reki Uhti v avtonomni sovjetski republiki Komi.

Po 8 letih, ki jih je preživel v gulagu je bil novembra 1945 odpuščen iz taborišča, vendar je moral zaradi nestrinjanja z resolucijo Kominterne še 10 let ostati v mestu Uhta, od koder se je po sodni rehabilitaciji 1956 na jugoslovansko zahtevo vrnil v domovino. Po vrnitvi se je najprej zaposlil v Zgodovinskem arhivu CK ZKS, ter nato do 1963 delal v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.

Objavil je okoli 170 člankov in razprav ter se uveljavil kot zgodovinar delavskega gibanja; obenem pa bil polemičen v obravnavi teorije zgodovine delavskega gibanja in sodobne družbene problematike. Med drugim je napisal knjige Velika razmejitev, Neravnodušni državljan, Kritično o slovenskem zgodovinopisju, leta 1980 pa je izdal obsežno avtobiografsko delo Desetletja preizkušenj.

France Klopčič je umrl 28. aprila 1986 v Ljubljani.

MP

Foto: Wikipedia

Viri:

Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Wikipedia

Roman Rozina, Zasavski rokovnik, 2006