Ernest Ačkun je bil izjemen klarinetist, solist, glasbeni pedagog, žirant na različnih tekmovanjih. Veljal je za virtuoznega interpreta z izjemno izenačeno igro v različnih registrih in visoko kultiviranim tonom ter izjemno muzikalnostjo. Svojo glasbeno kariero je po mladosti v Hrastniku nadaljeval v Beogradu.

Šolanje

Ernest Ačkun se je rodil v Hrastniku 27. marca 1930 očetu Ernestu in mami Elizabeti. V osnovni šoli je igral violino, nato klarinet. Klarinetist Bruno Brun, prav tako rojen v Hrastniku, ga je leta 1946 povabil v Beograd. V Brunovem razredu je zaključil srednjo glasbeno šolo, leta 1953 je pri Brunu na glasbeni akademiji v Beogradu še diplomiral. Med leti 1955 in 1957 se je izpopolnjeval na pariškem Conservatoire supérieur de musique (profesor Ulysse Delécluse).

Kariera klarinetista

Leta 1949 je postal član orkestra beograjskega narodnega gledališča, od leta 1953 do 1975 je bil solo klarinetist orkestra beograjske filharmonije, s katerim je nastopal po Jugoslaviji in Evropi. Gostoval je v Parizu (1956 in 1957), Bruslju (1959), Linzu (1961), Salernu (1963) idr. (Halle, Weimar …). Kot solist je izvajal pretežno dela starejših in sodobnejših južnoslovanskih avtorjev. Nekatere njihove skladbe so bile v njegovi izvedbi prvič javno izvedene zunaj Jugoslavije. Koncertiral je s številnimi jugoslovanskimi in evropskimi filharmoničnimi orkestri ter snemal za različne radijske in televizijske postaje.

Od leta 1975 do 1995 je bil profesor za komorno igro na glasbeni fakulteti v Beogradu. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil redni profesor.

Posvetili so mu skladbe

Sodeloval je z vrsto znamenitih dirigentov, kot so Zubin Mehta, Jean Martinon, Charles Bruck, Krešimir Baranović, Oskar Danon, Milan Horvat, Živojin Zdravković idr. Skladatelja Zlatan Vauda (po rodu iz Pernice pri Mariboru) in Stjepan Šulek sta mu posvetila Koncert za klarinet in komorni orkester (1959) oziroma Koncert za klarinet (1967). Ačkun je 1960 prvi omenjeni Vaudov koncert izvedel z orkestrom beograjske filharmonije pod vodstvom Z. Mehte. Posvečena so mu tudi komorna dela in miniature. Njegov repertoar je obsegal skladbe od baroka do sodobnih, predvsem južnoslovanskih skladateljev.

Veljal je za virtuoznega interpreta z izjemno izenačeno igro v različnih registrih in visoko kultiviranim tonom ter izjemno muzikalnostjo. Izkazal se je tudi kot komorni glasbenik in član priznanih beograjskih ansamblov, kot sta Beogradski duvački kvintet in Beogradski duvački trio.

Priznanja

Je dobitnik številnih jugoslovanskih in mednarodnih nagrad z evropskih tekmovanjih mladih glasbenikov (mdr. prva nagrada na tekmovanju jugoslovanskih umetnikov v Skopju (1954), prva nagrada na tekmovanju ARD International Music Competition v Münchnu (1954)). Nagrajen je bil tudi kot član komornih skupin. S Pihalnim kvintetom se je med drugim uveljavljal na Zagrebškem bienalu ter z njim za snemalne dosežke prejel nagradi Radia Beograd (1966, 1972) in prestižno oktobrsko nagrado mesta Beograd (1970). Je nagrajenec Udruženja muzičkih umetnika Srbije za najboljši koncertni dosežek sezone (1985) ter dobitnik dveh nagrad mesta Beograda za dosežke na kulturnem področju.

Žirant

Ačkun je bil žirant na različnih mednarodnih tekmovanjih, kot sta Jeunesses Musicales International (1988) in Međunarodno takmičenje klarinetista v Beogradu (1988). 1985 in 1992 je bil član žirije ARD International Music Competition (München). Bil je član Udruženja muzičkih umetnika Srbije, od 1982 do 1985 tudi njegov predsednik in do 1991 generalni sekretar Zveze združenj glasbenih umetnikov Jugoslavije.

Ernest Ačkun je umrl 28. septembra 2001 v Beogradu.

Savus

Foto: Klarinetska literatura

Viri in literatura

Darja Koter, Slovenska biografija, 2021

Klarinetska literatura

Arhiv Udruženja muzičkih umetnika Srbije, Beograd

Enciklopedija Slovenije

Muzička enciklopedija, Zagreb