Pomen Antona Bantana morda še najbolj iskrivo opisuje naslov Maurerjevega članka v Kmečkem glasu četrt stoletja po njegovi smrti, ki je prispevku v njegov spomin dal naslov Kmetov pomočnik Tone.
Kmetijski strokovnjak
Tone Bantan je bil kmetijski strokovnjak in človek z veliko začetnico. Napisal je epohalno delo Kmetijski stroji in orodja, ki je bila prva strokovna knjiga v slovenščini, ki je podrobno obravnavala kmetijske stroje. Njegov prispevek k terminologiji, slovenskemu jeziku in kulturi je za Slovence izjemnega pomena. Njegovo delo v Zasavju, kjer je kot kmetijski strokovnjak skrbel za razvoj kmetijstva na različnih področjih, pa vredno velikega spoštovanja. Bantan je bil tudi ploden pisec, tako strokovnih kot poljudnih člankov v različnih revijah, knjižicah in časopisih.
Mladost
Anton Bantan se je rodil v številni (12 rojenih otrok) kmečki družini očetu Karlu in mami Ani (rojena Draksler) 17. januarja 1909 na večji kmetiji na Marnem 4 v naselju Slatno. Oče je bil napreden kmetovalec in v mladosti je mladi Tone spoznal kmečko življenje na domu staršev. Osnovno šolo je obiskoval na Dolu pri Hrastniku v letih 1915 do 1922. Leta 1922 je vpisal celjsko gimnazijo, vendar jo je zaradi pomanjkanja delovnih moči doma na kmetiji zapustil. Leta 1927 je končal Specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Bantan je opravil še zadružni tečaj na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani ter 1940 tečaj za občinske tajnike in upravne nameščence v Ljubljani. Med vojno je bil pomočnik znamenitega sadjarja in vrtnarja profesorja Moissela, upravnika poskusne postaje Radeče – Hotemež, kjer je dobil ogromno znanja.
Šolanje po vojni
Po vojni je leta 1950 opravil strokovni izpit na Agronomski fakulteti za naziv kmetijski tehnik. Na Biotehnični fakulteti je izredno študiral sadjarstvo in vrtnarstvo (1960–65), zaključil prvo stopnjo in postal inženir agronomije. Strokovno se je usposobil za ocenjevanje škode v kmetijstvu.
Nemiren duh
Anton Bantan je bil nemiren duh, večkrat ga okolica ni razumela. Verjetno je zato precej menjal službe. Prva služba je bila več kot zanimiva – bil je prisilni upravitelj podjetja Srečko Kolbi Ljubljana oz. poslovodja posestva v okolici Borovnice. Potem je delal kot upravnik in urednik lista Brazda, od leta 1937 pa je bil strokovni nameščenec pri Kmečki zvezi v Ljubljani. Leta 1941 je postal okrajni kmetijski referent pri Prehranjevalnem uradu v Trbovljah, med vojno je sodeloval z OF. Po osvoboditvi je prevzel organizacijo kmetijskega odseka v OLO, potem pa je delal kot strokovnjak za semenogojstvo v Semenarni Ljubljana. Avgusta 1948 se je zaposlil pri poslovalnici Naproza Hrastnik na Dolu kot organizator poslov. Od 1. aprila je slabo leto vodil kmetijsko zadrugo Dol.
Kmetijski stroji
Potem pa se je z vsemi silami lotil pisanja knjige Kmetijski stroji in orodje, ki je temeljna strokovna knjiga o kmetijskih strojih v slovenščini. Izšla je leta 1950. Knjiga je bila osnovni učbenik za študente kmetijskega strojništva, avtor je predstavil vse vrste strojev, njihovo izgradnjo in delovanje. V knjigi je zbral strokovne izraze in mnoge zapisal prvič ter jih uveljavil za splošno rabo. Poleg strokovnega pomena je obsežna knjiga tudi izjemno pomembna zaradi izvirnega slovenskega besednjaka. Bantan je tudi kasneje veliko sodeloval pri oblikovanju izrazoslovja. Bil je član Terminološke komisije za kmetijstvo, oblikoval je 350 listkov in izrazov iz kmetijskega strojništva, ki so bili z razlagami sprejeti in zapisani v Splošnem tehniškem slovarju in v slovarju Kmetijski stroji. Upravnik Inštituta za slovenski jezik prof. dr. Anton Bajec je Bantana večkrat povabil na konzultacije za končno oblikovanje kakšnih izrazov in razlag pred objavo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Zanimiva kariera
Anton Bantan je po letu 1950 delal na Rudniku v Hrastniku kot upravni referent, potem je delal nekaj časa kot član komisije za unifikacijo in racionalizacijo evidence osnovnih sredstev pri Biroju za napredek administrativnega poslovanja Sveta vlade LRS, pa bil začasno zaposlen pri cestnem podjetju Cegrad, kjer je opravljal cestarska dela na cesti Hrastnik – Marno. Leta 1952 je postal referent za mehanizacijo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Potem je bil nekaj časa tehnični urednik mesečnika Naša vas. Od 1953 do 1956 leta je bil kmetijski strokovni referent odseka za kmetijsko mehanizacijo pri okrajni zadružni zvezi v Trbovljah. Od začetka leta 1957 je delal kot referent za kmetijstvo in občinski kmetijski inšpektor pri OLO Trbovlje, od 1965 do upokojitve (1968) pa je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Trbovlje, kjer je vodil vse strokovne posle.
Prosvetljevanje slovenskega kmeta
Anton Bantan je vse življenje posvetil prosvetljevanju slovenskega kmeta. S kmetijsko povojno politiko ni bil preveč zadovoljen. Veliko energije pa je usmeril v predavanja, svetovanja, pisanje člankov in strokovnih daljših tekstov. Objavljal je v različnih medijih, še posebej veliko v Kmečkem glasu in na Radiu Ljubljana, pa tudi v različnih drugih časopisih in revijah. Stanovske in strokovne članke je objavljal od 1934 v Brazdi (1937 jo je urejal), Oraču 1937–41 (urednik 1937–39), Kmečkem (Kmetijskem) koledarju Kmečke zveze idr., po vojni v strokovnih listih. V Kmetijskem priročniku (1970) je obravnaval kmetijske simbole, kratice, obrazce in računske znake. Proučeval je kmetijsko terminologijo, uvedel veliko novih izrazov za kmetijske stroje in njihove dele.
Bantan je strokovno uredil več Kmečkih koledarjev, napisal je tudi knjigo Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu (1951), knjižico Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves (1965), sodeloval pri pripravi knjige Kako gojimo breskve (1940) in Osnove fizike in tehnike (1950). Podgorka je pšenica, ki jo je Bantan selekcioniral in jo vzgojil za gojenje v lokalnih okoliščinah (Zasavje).
Bil je častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije (1968) ter Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije (1984, posthumno).
Proti nizkemu dimniku
Velik prispevek ima pri razvoju zadružništva na Dolu pri Hrastniku, organiziral je prvi Aktiv mladih zadružnikov v Trbovljah, pripravil več zanimivih strokovnih ekskurzij in tečajev. Bil je ustanovitelj Hortikulturnega društva zasavskih revirjev (1963). Nasprotoval je graditvi nizkega dimnika Termoelektrarne Trbovlje II ter že takrat zahteval odžvepljevanje dimnih plinov. Od leta 1933 je vodil hidrometeorološko postajo na Marnem, po preselitvi leta 1954 pa na Pleskem. Opravljal je fenološko in fitopatološko službo. Pomembno je tudi njegovo strokovno in pošteno delo sodnega cenilca. Napisal je več iger za prosvetno društvo Dol. Zelo zanimivo je tudi njegovo literarno ustvarjanje, saj je zapustil lep in kvaliteten opus pesmi, ki so, žal, ostale v rokopisu.
Bantan je umrl 13. aprila 1971 v Ljubljani, ko se je vračal iz uredništva Kmečkega glasa.
MP
Foto: Obrazi slovenskih pokrajin
Viri in Literatura
Marko Planinc, Letopis občine Hrastnik, 1999
Ana Černuta Deželak, Obrazi slovenskih pokrajin, 2020
France Adamič, Bantan Tone (1907–1971), Slovenska biografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013
