Ker smo v juniju med Zasavskih pet povabili same predsednice in predsednike društev, smo jih prosili, da na kratko predstavijo svoja društva in kako so kot predsedniki, predsednice vpeti v njihovo delovanje. Katera je njihova najljubša naloga? Kakšna je njihova zgodba, kako so prišli do položaja predsednika, predsednice?

Zoran Cvar, predsednik Društva Art Kum

V Društvo Art Kum sem prišel na povabilo Zorana Pozniča in Janeza Kneza. Poznali smo se že od prej, skupaj smo sodelovali pri ustvarjanju projekta KreArt v Loki ter programa Kulturnega društva Primož Trubar. Ko smo znotraj društva KreaArt prenehali izvajati projekte, sem se pred 9 leti pridružil Društvu Art Kum, ki letos praznuje že 29. obletnico delovanja. Društvo je ustanovil Janez Knez, program pa se vsako leto še vedno odvija na Kumu. Društvo organizira likovne kolonije, koncerte in razstave.

Likovne kolonije (Ex tempore), ki jih organiziramo, vsako leto gostijo več umetnikov. Društvo vsem gostujočim umetnikom nudi prenočišče, hrano, materiale za delo, umetniki pa v zameno pustijo eno do dve umetniški deli, ki jih nato razstavimo. Dela lanskoletnih umetnikov smo tako razstavili v Trbovljah, Hrastniku in Loki, trenutno si jih lahko ogledate v galeriji Zagorje, v juliju pa bodo dela na ogled na Gradu Sevnica.

Tudi letos se nam obeta Ex tempore, ki bo potekal zadnji vikend v mesecu avgustu in s katerim bomo obeležili že 29. obletnico delovanja, za katero sta zaslužna Janez Knez in Zvone Perko oziroma Crni, kot so ga imenovali prijatelji. Zadnji dve leti smo likovno kolonijo popestrili tudi z glasbo, organiziramo namreč koncert ter samostojno razstavo enega izmed udeležencev kolonije. Letos bomo gostili razstavo Mihe Eriča, ki bo razstavil svoje grafike ter imel tudi glasbeni nastop.

Delo v društvo me napolnjuje s pozitivno energijo, saj je dinamično in usmerjeno v umetnost, ki mi je zelo blizu. Ves proces priprave projekta je izjemno zanimiv, saj vmes spoznavaš nove ljudi, novo umetnost, se soočaš s finančnimi in administrativnimi preprekami, ter seveda tudi lepimi trenutki, ko stvari tečejo po planu. Moj najljubši del tega procesa je trenutek, ko likovna kolonija, koncert ali razstava poteka, ko pogledam obraze ljudi in vidim, da so zadovoljni. To je trenutek, ko se zavem, da delamo dobro in da bomo v tem duhu tudi nadaljevali.


Marinka Dolinšek, predsednica Čebelarskega društva Zagorje

V društvu se lahko pohvalimo, da smo v letošnjem letu, 30. marca, praznovali 100-letnico delovanja. V ta namen smo izdali knjigo z naslovom Sladek je sad dela – 100 let ČD Zagorje, v kateri je opisano delovanje društva in s kakšnim težavami se je prebijalo. V društvu so včlanjeni čebelarji, ki spadajo po zagorsko občino in sicer od Zagorja do Kandrš in Šentgotarda, nekaj članov pa je tudi iz Polšnika. Sedež društva imamo na Izlakah, kjer imamo zgrajen društveni dom pod Valvazorjevo kapelo, pred 7 leti pa smo zraven doma postavili tudi učno pot in čebelnjak. V zgornjih prostorih društva imamo večnamensko sobo, v kateri se čebelarji vsak ponedeljek srečujemo, kjer čebelarimo in kdaj pa kdaj tudi praznujemo. Glavna naloga vsakega društva je druženje, zato smo pred leti uvedli t.i. dežurstvo, kjer se ob ponedeljkih redno družimo. Redno izvajamo tudi razne tečaje in izobraževanja s področja čebelarstva. Radi se tudi odpravimo na razne strokovne ekskurzije in s tem spoznavamo in navezujemo stike tudi z drugimi čebelarji tudi izven naših meja. Glede na to, da imamo zraven učno pot, je potrebno to redno vzdrževati, kar je naloga našega najemnika čebelnjaka in delo vzorno opravlja, vendar je kljub temu potrebno letno organizirati dve ali tri obsežnejše delovne akcije, kjer okolico doma in učne poti temeljito očistimo, da je prijetno na pogled. Pri tej akciji hkrati očistimo tudi okolico do Valvavzorjeve kapelice, seveda ob dovoljenju lastnika zemljišča, drugače se kapelica ne bi več videla. Lahko se pohvalimo, da se teh akcij vedno udeleži veliko naših članov in s tem dokažemo, da dejansko delujemo kot društvo in da skupaj pridemo tudi takrat kot je potrebno kaj postoriti. Predsednika društva izvolimo vsake štiri leta in z letošnjim letom stopam v moj drugi mandat predsedovanja, tako da sem predsednica od leta 2015. Želja v društvu je bila, da bi se vodstvo pomladilo in sem sprejela ta izziv. Seveda pa brez pomoči starejših izkušenih članov ne gre, saj so bogat vir izkušenj in s svojim znanjem pripomorejo k boljšemu delovanju. Z možem čebelariva 16 let in od takrat sva tudi aktivna člana društva.


Cvetka Drnovšek, predsednica Društva za zdravilne rastline Zasavje

Društvo za zdravilne rastline Zasavje je bilo ustanovljeno marca 2009. Takrat sem še hodila v službo in kar naporno je bilo usklajevati vse službene obveznosti z obveznostmi v društvu.

Društvo smo ustanovili na pobudo Jožeta Majesa. Ravno smo končali 35 urni tečaj o zdravilnih rastlinah. Ob koncu tečaja smo se spontano dogovorili, da ustanovimo društvo in še preden sem se zavedala, sem postala predsednica, čeprav o vodenju društva nisem vedela veliko. Ustanovni člani smo bili vsi zelo aktivni in kar takoj smo na polno začeli z delom. Prvič smo se predstavili na Svibnem z raznimi zdravilnimi rastlinami in uspeh je bil popoln. Stojnica, ki je ponujala tako zdravilne rastline kot jedačo in pijačo, je bila zelo dobro obiskana in razgovorov s krajani kar ni in ni bilo konca.

Moram reči, da so naši člani in članice resnično zelo prizadevni in ni jim težko priti tako na sestanke kot na delovne akcije, čeprav so na odgovornih položajih v službah.

Veliko projektov imamo vsako leto, toda mislim, da so trije iz leta v leto dobro odmevni oziroma obiskani. V Knjižnici Zagorje organiziramo predavanja na temo zdravega življenja. Otroci iz vrtcev in osnovnih šol pridno sodelujejo na nagradnem natečaju z naslovom Zdravilna rastlina se predstavi. Vsako leto jim v podnaslovu ponudimo drugo temo. Njihova dela objavimo na tradicionalni humanitarni prireditvi. Poleg razstave otroških del ima prireditev vsako leto drugo temo. Predstavili smo zdravilne rastline po letnih časih, pa rastline, ki lajšajo težave pri različnih boleznih. Obiskovalci so lahko spoznali strupene rastline, divje užitne rastline, začimbe, čemaž, naše čajne mešanice in še bi lahko naštevala.

Veliko se gibamo tudi po domovih ostarelih, obiskujemo vrtce in šole, pa seveda tudi druga društva. Moram reči, da je moje najljubše opravilo obisk otrok v vrtcih in šolah. Tako radovedni in nenarejeni so, da vsi uživamo v tem druženju. Saj veste: »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.« Če bodo otroci v mladosti znali ceniti naravo, jo bodo cenili tudi v poznejših letih in prepričani smo, da bodo koristno uporabili znanja, ki so si ga pridobili ob igri. Že sedaj poznajo marsikatero skrivnost narave.


Mateja Jecl, predsednica Društva Rast

Društvo Rast smo mladi, a že izkušeni posamezniki, ki si želimo aktivno sooblikovati okolje, v katerem živimo. Vsako leto organiziramo zdaj že uveljavljene projekte, ki so prepoznavni tudi izven meja naše občine.

14. septembra bomo tako povabili na že 9. Funšterc – festival stekla in zasavske kulinarike, ki v naše kraje pripelje obiskovalce iz vse Slovenije in tujine ter velja za eno največjih turističnih prireditev v Zasavju.

Ravno te dni pa bo četrto svečko upihnila naša bukvarna Zmajeva luknja na Dolu pri Hrastniku, ki je bila kot primer dobre prakse predstavljena na že več strokovnih posvetih. Vsi, ki so prvo zasavsko bukvarno že kdaj obiskali, so si enotni, da gre za najlepšo slovensko bukvarnico. Gre za prostor druženja, znanj, izobraževanja in kulture za vse generacije, s katerim pripomoremo k razvoju lokalne skupnost. Tudi zahvaljujoč naši bukvarni je Občina Hrastnik prejela naziv Branju prijazna občina.

Kot ena od ustanovnih članic/ov društva sem del te zgodbe že od samega začetka, že vse od ustanovitve sem tudi predsednica. Sama sicer zagovarjam idejo, da se morajo predsedniki menjati, a se navkljub mojemu prepričevanju kar ne najde kandidat, ki bi prevzel to mesto. Mogoče pa se kdo opogumi po tem zapisu. 🙂 Sicer pa imamo pri nas funkcije razdeljene zgolj na papirju, drugače pa vsi delamo vse, vsi smo aktivno vključeni v naše projekte in med seboj si pomagamo. In kot skupina vsako leto znova dokazujemo, da je s prostovoljnim delom mogoče postavljati zelo visoke standarde.


Janez Jani Majes, predsednik Društva tabornikov Rod Polde Eberl – Jamski

Rod Polde Eberl – Jamski je taborniško društvo s 35-letno zgodovino. Smo edino taborniško društvo v Zasavju z neprekinjenim delovanjem. Trenutno štejemo okoli 70 članov, večino od teh seveda otrok. Največ jih prihaja iz zagorske občine, nekaj članov pa prihaja tudi iz litijske, trboveljske in tudi hrastniške občine, čeprav imajo v Hrastniku svoje taborniško društvo. Smo tudi člani Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), največje mladinske organizacije v Sloveniji in posledično tudi člani Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM).

Sam sem predsednik društva, oz. starešina rodu, kot tej funkciji rečemo taborniki, postal pred dobrim letom in pol, pot do te funkcije pa se je začela že pred devetimi leti, ko sem se na vabilo moje sošolke Špele prvič udeležil letnega taborjenja. Takrat me je taborništvo zelo navdušilo. Preživel sem 10 dni v naravi v izjemno dobri družbi, kar me je prepričalo, da postanem prostovoljec. Začel sem nabirati izkušnje in hodil na različne taborniške tečaje in izobraževanja. Postopoma sem začel prevzemati različne vloge v rodu. Od navadnega “fizičnega delavca” do animatorja in kasneje seveda tudi vodnika, poleg tega pa sem občasno za kakšno delo poprijel tudi v ZTS in tudi kot vzgojitelj otrok na letovanjih z Rdečim križem. Vse te izkušnje so me pripeljale do tega, da sem se odločil postati starešina, saj mi to predstavlja nekakšen nov izziv. Kot starešina sem uradni zastopnik društva. Skrbim, da ima rod dovolj financ za nemoteno delovanje in skrbim za evidenco članov, poleg tega pa sem odgovoren za vse člane v rodu. Ne morem reči, da imam najljubšo nalogo. Pri tabornikih je navada taka, da vsako nalogo, ki ti je dana oz. ki si jo dodeliš sam, vedno opraviš po svojih najboljših zmožnostih, saj se taborniki vedno učimo skozi delo. Mogoče prvič ne uspe najbolje, bo pa zato drugič ali tretjič boljše.