»Skoraj sem odločena, da se za jamo ne sekiram več. Kar bo, bo. Minilo bo. Vse mine. Tudi pet kilometrov pod zemljo bo. In šest prav tako. Ampak kolikor je fajn, je pri tem tudi vsaj ena neprijetnost. Da mine dobesedno vse. Tudi tisto fino. »Vse mine, gospod«, je govoril tihi Ibrahim Paro. »A kakšna tolažba je to? Mineta tudi veselje in ljubezen, tudi življenje mine. Ali je torej upanje v tem, da vse mine?« … Grr.«
To med drugim piše Barbara Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
ZT