Nocoj je spet priložnost za pesem. V preteklih dneh smo objavili dve pesmi, posvečeni Zagorju. Danes prilagamo še eno. Napisal jo je Sandi Ritter, dal ji je naslov Moje mesto. Pesem, kot nalašč za današnji večer.
Moje mesto
V osrčju Slovenije biser se skriva
kot kak zaklad pred milijoni let,
veter počasi skrivnosti odkriva,
princesa se zbuja, Zagorje gre v svet.
Prelepa si, krasna, zagorska dolina,
ujeta v objemu zelenih vrhov.
Pridem in grem, kot ptica selim se,
vedno rad vračam se k tebi domov.
Visoko nad tabo Kum se šopiri,
Sava deroča te vabi v objem,
ponos teh ljudi me tu prikoval je,
tu bom ostal, več nikamor ne grem.
Iz Vin v dolino pogled se ustavi
na mesto, kjer sem med vami živel.
Prisluhnem tišini, srca glas mi pravi,
preden odidem, bi vas rad objel.
Sandi Ritter
foto: Jakob Smolič/Občina Zagorje
