Meni uspejo vedno na isti način in to že 20 let, odkar sama skrbim zanj. Pri hiši pa ga sadimo že od leta 1939 in smo bili med prvimi, ki smo ga sadili v naših koncih. Stari ata je sadike prinesel iz kmetijske šole, kjer se je šolal. Starejši sosedje znajo povedati, da so se težko navadili nanj in da so v začetku celo bruhali po njem.
Sadim ga vedno v rastlinjak po spomladanski sezoni. To je po navadi najkasneje do konca maja, ko spraznim rastlinjak. Zaradi pomanjkanja prostora, ga moram saditi vedno v isti rastlinjak in zato žal ne morem kolobariti. Pred sajenjem rastlinjak dobro očistim. Vsako leto navozimo vsaj dvajset samokolnic svežega komposta za 100 m2. Teren »prefrezamo« in na terenu naredimo grebene vzdolž rastlinjaka. Grebeni so 70 cm narazen. Na grebene položimo namakalne cevi in teren prekrijemo z belo plastično folijo. Sadim sadike, ki jih vzgojim na vrtnariji. Vedno so različne sorte, ki jih rada preizkušam, in vedno so hibridi, ki dajo zadosten pridelek.
Letos sem sadila sorte Arawak, Degheo- volvsko srce, Maestria, Griselda (okrogel), Cencara (podolgovat), Philovita, Gardenberry (češnjevec).
Na grebenih naredim z nožem zarezo in zelo pazim, da ne prerežem namakalne cevi, in vanjo posadim sadiko s koreninsko grudo. Sadim 50 cm narazen v vrsti. Zalijem preko namakanega sistema.
Po enem tednu mu zagotovim oporo. Raste ob vrvici, ki jo z lesenim klinčkom pritrdim v tla, zgoraj jo privežem na žico. Vrvica mora biti ravno prav ohlapna.
Vsak teden enkrat grem skozi nasad, počistim zalistnike in vrvico ovijem okoli sadike. Dvakrat tedensko zalijem preko namakalnega sistema z 0,1% koncentracijo vodotopnega gnojila v obliki kristalov. Razmerje NPK je 20:20:25. Nikoli ne uporabljam fitofarmacevtskih sredstev. Pazim, da je rastlinjak vedno prezračen in paradižnik suh. V začetku septembra zraste do vrha rastlinjaka, zato mu odstranim vrh in tako pospešim zorenje. V rastlinjaku zori do srede novembra.
Damjana Napret Čeperlin (Vrtnarstvo Napret, Dol pri Hrastniku)
