Miranda Rumina že dobri dve leti stanuje v Londonu, ves čas pa ustvarja in potuje tudi po drugih državah in kontinentih. Dalj časa je živela v Indiji, bila pa je tudi v Avstraliji, Nemčiji, Švici, Italiji … Letos se je zaljubila še v Mehiko, pravi. Je multimedijska umetnica in Umetniško društvo Kerubin, ki ga je vodila od leta 2003, so zdaj spremenili v ZEN+.
Knjiga, ki jo je predstavila, je ustvarila slovenska kreativna ekipa in nekatere je iz knjižnice kar poklicala v London. Njen klepet s soustvarjalci so obiskovalci literarnega večera tako spremljali na velikem platnu v živo.
Nova tehnika pisanja Mirande Rumina se kaže v tem, da je izbrala novo vsebino – pogovor z 22 ljudmi, ki so ji zastavljali vprašanja o različnih temah. Poleg fizične knjige jo bo mogoče poslušati kot zvočno knjigo, sledila bo elektronska knjiga, ki bo za slovenske bralce na spletu brezplačna. Na voljo bo še v interaktivni elektronski obliki. «To je knjiga za bodoče generacije,« pravi ponosno.
Vsa ta leta ostaja povezana s Slovenijo. Na Facebooku lahko spremljamo njena ustvarjanja v slikarstvu in kiparstvu, kjer se je preizkuša v različnih tehnikah: na primer s kolažem in z digitalno grafiko, razvila pa je tudi posebno tehniko tridimenzionalnega akrilnega reliefa. Ustvarja tudi skulpture v steklu, bronu, vosku ter steklene fuzijske slike.
Instalacije in slike razstavlja po vsem svetu, veliko tudi v Sloveniji. V prejšnji številki HL smo lahko brali o letošnji razstavi s še dvema avtorjema v Londonu, kjer je predstavila slike in pop-art bronaste steklene skulpture.
Spomnila se je prav posebne steklene in kovinske inštalacije na Starem gradu Celju, v Friderikovem stolpu, kjer je pred leti predstavila svoj pogled na vesolje. Prav tako je pred dvema letoma nastala stalna razstava inštalacij v steklu v Kranju, kjer se je ravno tako dotaknila vsemirja. Vseh razstav, s skupinskimi vred, je imela doslej okoli 160. Prejela je tudi nekaj prestižnih mednarodnih nagrad.
Drugi del srečanja s hrastniškimi bralci in prijatelji je Miranda posvetila svoji pokojni materi Celestini Babič. »Njen odhod je bil zame mogočna lekcija,« je povedala gostja knjižnice Antona Sovreta.
Fanči Moljk
