Gospod Jerič, se je v enem letu od prejšnjega občinskega praznika zgodilo v Hrastniku kaj pomembnega novega ali je barka bolj mirno plavala?
V letošnjem letu bomo energetsko sanirali štiri objekte: športno dvorano na Logu, hrastniški bazen in občinsko zgradbo ter uredili rekuperacijo zraka in zamenjali vsa notranja svetila v osnovni šoli. Lotili smo se tudi zamenjave svetil na javni razsvetljavi v celotni občini. Za oba projekta bomo skupaj z zasebnim partnerjem namenili približno dva milijona dvesto tisoč evrov, skoraj polovico je nepovratnih evropskih sredstev. Projekt bo končan do konca septembra letošnjega leta.
V teh dneh bomo začeli tudi s sanacijo prizadetega območja po lanskem neurju na območju Jepihovca, za kar smo s pomočjo države zagotovili približno dva milijona evrov. S temi ukrepi bomo hkrati zagotovili tudi boljšo in kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo ne samo na območju Turja, Gor in Kopitnika, ampak tudi širše. Ob neurju je namreč zemeljska gmota kamenja pokrila tako črpališče kot tudi rezervoarje na tem območju. Sanirali bomo tudi plazove na tem območju ter uredili odvodnjavanje in cesto. Načrtujemo, da bodo dela dokončana najkasneje do 14. novembra.
Izpostavil pa bi tudi nekatere manjše investicije, ki so prav tako pomembne in so bile nekatere narejene iz državnih sredstev za saniranje rudniških površin. V okviru občinskega praznika smo odprli 1400 m posodobljenega cestnega odseka proti Kovku, odsek ceste od Dola proti Marnemu na območju Krištandola in pa prvi odsek cestne povezave iz Hrastnika proti Trbovljam, od Abecede proti Veličkovi cesti. Gasilci PGD Hrastnik so ob praznovanju 130-letnice prejeli novo sodobno gasilsko avtocisterno v vrednosti 235.000 evrov. Do prvega šolskega dneva bo glasbena šola dobila nov klavir, dopolnili pa smo tudi mrežo defibrilatorjev v občini.
Državnega denarja za delovanje občin je vse manj. Kako lahko občine danes preživijo s tem, kolikor dobijo za svoje delovanje?
Seveda je težje. Pripravljamo projekte glede na potrebe. ki jih imamo v občini in možnosti pridobivanja evropskega denarja, da uspemo realizirati čim več projektov, ki jih sicer z lastnimi sredstvi ne bi mogli uresničiti še leta. V tej finančni perspektivi je bilo žal zelo malo razpisov. Seveda iščemo tudi druge vire financiranja. Tako smo bili uspešni na razpisu Eko sklada in bomo za projekt dolske šole prejeli tako na Eko skladu kot tudi na ministrstvu za infrastrukturo skupaj nekaj čez 800.000 evrov nepovratnih sredstev. Prav tako računamo tudi, da bi skozi dogovor za razvoj regije, ki je v pripravi, občina Hrastnik dobila pomembni delež razvojnega denarja predvsem za tri velike projekte. Prvi je industrijska cona ob Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov. Tukaj računamo na več kot 3 milijone evropskega denarja. V naslednjih letih bi tako v občini lahko pripravili približno 25.000 kvadratnih metrov komunalno urejenih površin in tako omogočili razvoj obema tovarnama, obrti in podjetništvu in to območje namenili izključno gospodarski dejavnosti. Ljudi, ki danes živijo v sto let starih bivalnih prostorih, pa bi lahko preselili na območja, ki so za bivanje bolj primerna in v sodobnejša stanovanja. Drugi večji projekt bo zaključek in ureditev odvodnjavanja odplak v občini Hrastnik. Nekaj let nazaj smo zgradili čistilno napravo, nekatera območja pa moramo nanjo še priključiti. Tretji projekt pa bodo nekateri ukrepi iz celostne prometne strategije v okviru mobilnosti. To so trije izpostavljeni projekti, ostale skušamo uresničiti z lastnimi sredstvi in s pomočjo nekaterih virov iz državnega proračuna.
Katere stvari bi radi, da se v naslednjih letih še spremenijo v občini?
Predvsem se bo s projektom industrijske cone podoba Hrastnika, ne samo spodnji del, precej spremenila. Zagotovili se bodo boljši in kvalitetnejši pogoji za življenje, delo in bivanje v naši občini. Močno si želim, da bi država res najkasneje leta 2019 začela z gradnjo glavne ceste Hrastnik – Zidani Most. Mislim, da smo na dobri poti, projektna dokumentacija se izdeluje, rok za dokončanje pa je 400 dni. To pomeni, da mora biti izdelana do junija naslednje leto. Če bodo odkupljena vsa zemljišča in pridobljeno gradbeno dovoljenje, bi lahko ob pravočasnem izboru izvajalca in zagotovljeni finančni podpori že konec leta 2018 startali s to investicijo. Upam, da bo obljuba ministra z našega skupnega sestanka v Zidanem Mostu držala in da se bo ta investicija začela vsaj v letu 2019.
Prav tako upam, da se bo v tem času podpisala tudi koncesijska pogodba in da bo usklajen dogovor med občinami, po katerem se bodo umeščale hidroelektrarne na srednji Savi in pa usklajen nabor projektov, ki mora biti zgrajen ob tej investiciji. V tem obdobju bi lahko v prostor začeli umeščati prve tri hidroelektrarne. Realno bi se hidroelektrarne lahko pričele graditi okrog leta 2022. Gre za pomemben razvojni projekt ne samo za občino Hrastnik in za Zasavje, gradnja je pomembna tudi z vidika zmanjšanja energetske odvisnosti Slovenije, predvsem pa uporabe obnovljivih virov.
Želimo končno pričeti tudi rekonstrukcijo ceste čez center Dola, tako kot smo jo mi umestili v prostorski načrt na Dolu. Trdno upam, da prihodnje leto pričnemo z rekonstrukcijo. Prav tako tudi, da drugo leto država končno dokonča regionalno cesto skozi sotesko Boben.
Zapiralna dela RTH-ja naj bi bila dokončana do leta 2018. Želimo, da bi rudnik strokovno in kvalitetno opravil vsa dela in da bi bila s strani države zagotovljena tudi ustrezna finančna sredstva, zato da bo zagotovljena varnost občanov in njihovega premoženja. Nekatera sanacijska dela na degeneriranem območju naj bi omogočila tudi razvojne naloge na tem območju. Govorim predvsem o območju Ojstra, kjer imamo skupaj z občino Trbovlje pripravljene dobre strokovne podlage in si želimo to območje v prihodnje urediti tudi s pomočjo evropskih in državnih sredstev.
Seveda želimo kaj več narediti tudi pri ohranjanju industrijske dediščine. Na prvo mesto postavljamo rudarsko dediščino. Nekatere aktivnosti so stekle. Mi si želimo ohraniti ne samo Mlakarjevo hišo, stari šoht, kompreshaus in pa strojnico, ampak tudi nekatere jamske objekte in tisto, kar je na površini vezano na jamske objekte. Tudi zato, da bo mogoče tudi v prihodnje izvajati odmevne prireditve, kot so Jamatlon, maraton in podobno. Celotno območje okrog jame želimo nameniti razvoju. V tej smeri bomo tudi delali in verjamem, da bo država tudi tem idejam dala posebno težo z zagotavljanjem finančnih sredstev. V nadaljevanju pa vidimo tudi priložnost, da naredimo premike tudi z bogato industrijsko dediščino steklarske in kemične ter druge industrije. To bi bilo potrebno povezati.
Kakšno je danes zasavsko sodelovanje?
Mislim, da je dobro, vedno pa je lahko boljše. Na nekaterih projektih smo se lepo poenotili.
Foto: arhiv Občine Hrastnik
Na primer, kar se tiče državne cestne mreže v Zasavju, že. Med drugim smo se tudi poenotili, da Zasavje potrebuje najkrajši možni priključek na avtocesto. Zato so stekle aktivnosti okrog priprave dogovora in izdelave regionalnega prostorskega načrta najkrajše cestne povezave na avtocestni sistem preko tunela v Trbovljah in seveda z navezovalno cesto proti Hrastniku oz. glavno cesto Hrastnik – Zidani most. Tudi na področju industrijske dediščine dobro sodelujemo, nekatere druge razvojne projekte smo uspešno zastavili in prepričan sem, da jih bomo tudi realizirali. Tudi stališča okrog hidroelektrarne na srednji Savi smo poenotili, tako da menim, da je sodelovanje dobro, kot sem rekel, pa je vedno prostor za še boljše.
Prihodnje leto se vam izteče četrti mandat. Če se ozrete nazaj, katere so tiste stvari, za katere ste najbolj ponosni, da so se uresničile v teh letih?
Hrastniška občina je bila ena izmed najbolj uspešnih občin v prvih finančnih perspektivah pridobivanja evropskega in državnega denarja. V tem obdobju smo izvedli za približno 31 milijonov evrov investicij s pomočjo evropskih in državnih sredstev. Ponosen sem tako na velike kot manjše projekte.
Na področju varstva okolja smo uspeli realizirati dve izjemno pomembni in finančno zahtevni investiciji. Skupaj z drugimi občinami smo kot vodilni partner gradili in dogradili regijski center za gospodarjenje z odpadki in danes gospodarimo z odpadki tako, kot je to potrebno. Zgradili smo tudi centralno čistilno napravo in večji del kolektorskega omrežja v občini. S pomočjo evropskih sredstev pa smo zgradili tudi komunalno opremo v industrijski coni Podkraj, kjer je Steklarna postavila novo tovarno in s tem smo na nek način ohranili in odprli nova delovna mesta v Hrastniku.
Ponosen sem, da smo s pomočjo evropskih in državnih sredstev uredili nove prostore hrastniške knjižnice, prenovili dvorano delavskega doma, zgradili veliko cestne, komunalne in druge infrastrukture. Tako smo uredili tudi križišče pri Riklovem mostu in zgradili kar nekaj novih vodooskrbovalnih sistemov. Komunalno smo uredili celoten center Hrastnika in s tem preprečili nenehna poplavljanja ob neurjih. Vsa leta smo skrbeli tudi za čim bolj enakomeren razvoj krajevnih skupnosti. Veliko smo vlagali v šolski in predšolski prostor. Z naložbo v posodobitev OŠ na Dolu bomo bolj ali manj vse te javne prostore uredili. Zagotovili smo dobre pogoje za delovanje kulturnih, športnih, humanitarnih društev. Veliko naložb je bilo uresničenih na področju požarnega varstva. Skupaj s Trbovljami smo končno kupili tudi požarno avtolestev za reševanje z višin do 32 metrov, ki zagotavlja večjo požarno varnost naših občanov. Danes predstavljajo gasilci osnovni temelj sistema za zaščito in reševanje. Prisotni so pri vseh neurjih, požarih, naravnih in drugih nesrečah, zato tudi skrbimo, da so primerno opremljeni in seveda ustrezno usposobljeni.
Foto: arhiv Občine Hrastnik[/caption]
Ne glede na to, da je država tista, ki subvencionira naložbe v podjetništvo in kmetijstvo, smo vsa leta iz občinskega proračuna dodatno zagotavljali del sredstev za te namene in s tem poskušali pomagati našim obrtnikom in kmetom pri njihovi dejavnosti.
Prav tako smo vsa leta po najboljših močeh zagotavljali sredstva za nemoteno delovanje javnih zavodov, za letovanje otrok, šolsko prehrano, šolo v naravi in dodeljevanje dodatnih socialnih pomoči v smislu nakupa šolskih potrebščin, ozimnice in kurjave za ogrožene skupine občanov ter v povprečju štipendirali 15 do 17 študentov.
Še posebej sem ponosen na to, da so v občini ljudje, ki so pripravljeni delati za dobro drugih, ki so vedno znali pristopiti k različnim projektom in žrtvovati tudi svoj prosti čas in na to, da z odgovornostjo do vseh, ki so v tej občini delali v preteklosti in gradili temelje za nas, nadaljujejo tradicijo na številnih področjih, naj bo to na gospodarskem, kulturnem, športnem ali drugem področju. In ponosen sem tudi na to, da je večina občinske politike vsa leta znala »ločiti« med državno in občinsko politiko in tako tvorno sodelovati v dobro občanov in občine.
Boste prihodnje leto šli na volitve po peti županski mandat?
To je moj zadnji županski mandat, prihodnje leto zaključujem. Nekatere projekte, o katerih sva govorila, bi želel uspešno zaključiti ali pa z njimi pričeti. Štirje mandati so bili dovolj, zato se od županovanja poslavljam.
Marko Planinc
