Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je v sredo, 5. oktobra, pogovarjal z zasavskimi župani o stanovanjski problematiki v Zasavju. Po delovnem srečanju je minister, ki počasi prevzema v roke slovensko stanovanjsko politiko, odgovoril na nekaj vprašanj.
Gospod minister, stanovanjska problematika v Zasavju, tako kot v Sloveniji, je pereča. Kako jo vi vidite?
Kot resorni minister počasi prevzemam stanovanjsko politiko kot eno od nosilnih področij tega mandata in obljuba je, da bomo do leta 2030 zagotovili 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. To je nujno, sploh za mlade. Ne samo po Ljubljani in na obali, ampak povsod po Sloveniji vse težje pridejo do dostopnih stanovanj. To so nam danes povedali tudi vsi prisotni župani. Recimo, župan Zagorja je povedal, da danes kvadratni meter stanovanja v Kisovcu stane že tudi 3000 evrov. To je bil 5, 10 let nazaj standard za center Ljubljane. Danes je to standard za Kisovec. Cene letijo v nebo, država pa je tista, ki se bo morala zganiti, če hočemo stvari premakniti z mrtve točke.
Kako je potekalo srečanje z zasavskimi župani?
Sam sem županom predstavil koncept naše stanovanjske politike. Nočemo graditi samo stanovanja za socialno ogrožene, hočemo graditi stanovanja za širok srednji razred, kjer bo seveda tudi mesto za socialno ogrožene, ki bodo dobili subvencionirana stanovanja, kjer bo tudi mesto za starejše, ti bodo dobili oskrbovana stanovanja. Jedro pa bodo mladi, mlade družine in vsi, ki po trenutnih pogojih do dostojnega stanovanja ne morejo priti.
Na ta način bomo vzpostavili model socialnega mešanja, kakršnega vidimo v Avstriji, Nemčiji in Skandinaviji. In to v bistvu ohranja družbo zdravo. Se pravi, ne bomo se zapirali, tako da bodo v centrih mesta živeli samo še bogati, revni pa so odrinjeni na obrobje, pač pa stremimo k socialnemu mešanju.
Kaj menite o stanovanjskih razmerah v Zasavju?
Danes sem se seznanil s stanovanjsko situacijo v Zasavju, ki ni enoznačna. Najbolj zaostreno je definitivno v Zagorju, najbrž zato, ker je najbližje Ljubljani in postaja zato privlačno tudi za tiste, ki delajo v Ljubljani in želijo živeti v relativni bližini. Povsod po Zagorju stanovanj primanjkuje, tako da smo se dogovorili, da bomo imeli Zasavje kot ministrstvo v vidu kot eno od prioritet. Sam bom takoj, ko referendumih, ki se napovedujejo, prevzamem to področje, ponovno obiskal Zasavje s konkretnimi načrti. Danes sem se prišel predvsem seznaniti s stanjem.
Občina Hrastnik je ena od občin, ki ima neko vizijo svojega pristopa, tudi stanovanjskih zadrug. Kakšne je vaše mnenje o tem, kako lahko pri tem sodeluje država?
To mi je zelo blizu. Spisali bomo zakon o stanovanjskih zadrugah, ki je že v pripravi, ki bo vzpostavil pravno podlago za to. Druga težava, ki jo je potrebno reševati in na katero je opozoril župan Marko Funkl, je financiranje stanovanjskih zadrug. Tudi, če govorimo o lastniški zadrugi, kjer se več ljudi odloči za to, da si zgradijo lastniška stanovanja, banke dvignejo obrv, ko zaslišijo ime zadruga. Potrebno bo vzpostaviti mehanizme za financiranje takšnih projektov, zato, da skozi uspešne prakse pokažemo tudi komercialnim bankam, da to ni nikakršen bav bav, nič nenavadnega Konec koncev so to prakse, ki jih vidimo po celi Evropi in vidimo, da dobro delujejo.
Podpiram to, kako se v Hrastniku dogovarjajo za 144 novih stanovanj, ki bodo tretjino v občinski lasti, tretjino v lasti sklada in tretjino v lasti zadruge. To je nekakšen princip socialnega mešanja, kakršnega sem prej omenil, in lastniškega mešanja. Na vse mogoče načine bomo dali pospešek takšnim iniciativam. Cilj pa je, da ljudje pridejo do dostopnih stanovanj, do dostojnih stanovanj in predvsem, da se družba na tem področju ne razslojuje.
Rekli ste, da je poudarek na stanovanjih za srednji sloj. Koliko pa ga je še v Sloveniji?
Ravno to je problem. Tudi, če imaš 2000 evrov plače, 1000 evrov daš samo za najemnino ali kredit, tu pridejo še stroški. Kot razpoložljiv dohodek ostane praktično manj kot minimalna plača. To je za mojo generacijo in mlajše problem, ki ga je treba nujno začeti reševati, če želimo v Slovenji obdržati srednji sloj.
